Vohun, ki je pomagal kralju luksuza skriti afero, obsojen v Parizu

V luksuznih in modnih krogih ima Bernard Arnault sloves agresivnega kapitalista, ki je odpustil tisoče delavcev po prevzemih konkurenčnih znamk. Edini, ki jih je poskušal prevzeti in mu ni uspelo, sta Gucci in Hermès, zaradi česar je dobil vzdevek "Volk v kašmirju", ki mu ga je nadel član družine Hermès.

V zadnjih 40 letih je Arnault ustvaril največji luksuzni konglomerat na svetu in globaliziral sektor, ki je bil prej omejen z ambicijami evropskih družinskih podjetij, temelječih na tradiciji. Skoraj izključno po njegovi zaslugi je luksuz danes univerzalna obsesija potrošnikov na Nanjing Roadu v Šanghaju, Via Monte Napoleone v Milanu in Rodeo Driveu na Beverly Hillsu, kot tudi turistov, ki obiskujejo LVMH trgovine na Elizejskih poljanah v Parizu in Peti aveniji v New Yorku. Arnault oblači kralje in predsednike, njihove soproge, manekenke in slavne osebnosti.

Zato je najbogatejši človek v Evropi in četrti na svetu (ali vsaj zelo blizu tega, odvisno od dneva in kako se pozicionirajo Bezos, Musk in Gates). Po zadnjih podatkih indeksa Bloomberg Billionaires se njegovo premoženje trenutno ocenjuje na 180 milijard dolarjev. Večina Arnaultovega bogastva izvira iz 48-odstotnega deleža v LVMH. Te delnice ima v lasti preko subjektov, povezanih s podjetjem Financiere Agache s sedežem v Parizu, ki upravlja naložbe Arnaulta in njegove družine. Čeprav je pogosto v središču pozornosti, predvsem zaradi poslovnih potez in številnih znamk njegovega imperija, tokrat raje ne bi bil.

Bloomberg Mercury

 

Nekdanji šef francoske obveščevalne agencije Bernard Squarcini, znan tudi kot "le Squale" (fr. morski pes), je bil v Parizu spoznan za krivega zlorabe položaja in javnih virov za pomoč LVMH pri sledenju ugrabiteljem, ki so pred več kot desetletjem izsiljevali Arnaulta. Squarcini je bil obsojen na dve leti zapora, ki jih lahko odsluži z elektronsko zapestnico, plačati mora denarno kazen 200.000 evrov, odvzetih mu je bilo še 450.000 evrov. Njegov odvetnik je napovedal pritožbo.

Squarcini je v svoji obrambi zatrjeval, da je bila uporaba virov upravičena zaradi preiskave poskusa izsiljevanja.  Druga preiskovana zadeva se je nanašala na sledenje Françoisu Ruffinu, novinarju, aktivistu in levičarju, ki je kasneje postal poslanec. Ruffin je takrat delal na dokumentarcu "Merci Patron!", ki ostro kritizira LVMH in moč bogatih.

Squarcini je bil obsojen, ker je po odhodu z javne funkcije sodeloval v nezakoniti dejavnosti tajnega opazovanja za podjetje LVMH. V treh letih sodelovanja je nekdanji vodja DCRI-ja družbi LVMH zaračunal 2,2 milijona evrov.

Arnault na sojenju v Parizu novembra 2024. Foto: Bloomberg Mercury

Kako se je vse začelo?

Vse se je začelo konec leta 2008, ko je domnevno eden od nekdanjih milijarderjevih telesnih stražarjev in paparacev zahteval 300.000 evrov v zameno za fotografije Arnaulta, ki prikazujejo Bernarda Arnaulta skupaj z žensko osebo, ki ni njegova zakonska žena. Pierre Godé - ki je pomagal zgraditi imperij LVMH in bil zvesti sodelavec Arnaulta do svoje smrti leta 2018 - se je po pomoč nemudoma obrnil na šefa francoske tajne službe Squarcinija.

Kmalu zatem je Squarcini sprožil operacijo tajnega opazovanja. Agentom njegove Direkcije za notranjo obveščevalno službo (DCRI) je bilo naročeno izslediti izsiljevalca, čigar elektronska komunikacija je vodila do pariške internetne kavarne.

Kmalu so agenti odkrili možnega izsiljevalca, nekdanjega Arnaultovega telesnega stražarja Leonharta, čigar zaposlitev se je končala dve leti pred tem. Pellegrini, ki je delal za varnost LVMH, ga je obiskal po Godéjevem naročilu.

Povedal je, da je Leonharta povabil na kosilo, da bi se pogovorila o poskusu izsiljevanja, v naslednjih dneh pa sta izmenjala serijo elektronskih sporočil, ki so pozneje služila kot dokazi v sodnem postopku. V enem od teh sporočil je nekdanji telesni stražar priznal, da je bil vpleten v načrt, vendar je namignil, da je bil njegov namen zaščititi Arnaulta. Do januarja 2009 je bila drama nekako končana, čeprav ni bilo povsem jasno, zakaj. Squarcini je na sodišču izjavil, da ga je Godé poklical in rekel, da gre za zasebno zadevo in da ni zahteval nadaljnjega angažiranja DCRI-ja. Pellegrini je pariškim sodnikom povedal, da ne ve, ali je prišlo do izmenjave denarja, da pa je imel Godé proračun med 300.000 in 500.000 evri za rešitev primera, navaja Gaspard Sebag v članku za Bloomberg.

Sin Antoine Arnault, izvršni direktor Christian Dior SE, na sojenju Bernardu Squarciniju v Parizu novembra 2024. Bloomberg Mercury

 

Ali je bil Bernard Arnault resnično "popolnoma nevedni" o poskusu izsiljevanja v zvezi z njegovo domnevno zunajzakonsko afero? To je vprašanje, ki ga je francoski sodnik nameraval postaviti najbogatejšemu človeku v Franciji na zaslišanju novembra lani. To je vprašanje, na katerega še vedno ni odgovora.

Arnault ni bil na sojenju

Niti Arnault niti podjetje, ki ga nadzoruje, nista bila na sojenju. LVMH Moët Hennessy Louis Vuitton SE je leta 2021 dosegel poravnavo s tožilci, plačal 10 milijonov evrov, brez priznanja krivde.

Arnault je preiskovalcem povedal, da ni bil seznanjen s Squarcinijevimi dejavnostmi. Trdil je, da nikoli ni srečal nekdanjega vodje obveščevalne službe, preden ga je Godé zaposlil leta 2013, nekaj mesecev po tem, ko je zapustil javno službo, vendar je menil, da je za velike multinacionalne družbe legitimno, da najamejo take strokovnjake. Zanikal je kakršnokoli vedenje o načrtu izsiljevanja proti njemu zaradi domnevne zunajzakonske afere in namignil, da bi bilo "popolnoma normalno", da njegove ekipe rešujejo take zadeve brez posvetovanja z njim.

"Rad bi poudaril, da sem tukaj kot priča, običajna priča, in da obtožb v zvezi z menoj preiskovalni sodniki nikoli niso obravnavali," je dejal Arnault na zaslišanju, ko je pričal novembra. "Bil sem popolnoma nevedni o domnevnem načrtu," je dodal, kot je poročal francoski LeMonde.

Bloomberg Mercury

Pozornost, namenjena Arnaultu v zvezi s tem primerom, prihaja v neprimernem trenutku za njegov luksuzni imperij, saj globalno povpraševanje po luksuznih izdelkih upada, konkurenti, predvsem Hermes, pa beležijo večji uspeh pri prodaji ultraluksuznega blaga.