Obleka v pisarni ni več obvezna. Prav zato si jo znova želimo

V mirni, senčni ulici na newyorškem Upper East Sideu, tik ob Madison Avenue, stoji butik z moškimi oblačili z dvema prostoroma, imenovan The Armoury. V njem se je zbrala skupina ljubiteljev oblek, ki pijejo koktajle z viskijem in kadijo cigare. Vsi se med seboj sicer ne poznajo, vendar jih povezuje zvestoba Yamamoto-sanu (znanemu tudi kot Tailor Caid), vedremu japonskemu krojaču, ki sicer dela v tokijski četrti Shibuya.

Yamamoto-san strankam predstavlja različne tkanine, na termin pri njem pa nekateri čakajo več mesecev, saj v New York prihaja le dvakrat na leto. Prihajajo zato, ker se z njimi ob pomoči prevajalcev o oblekah in suknjičih ne pogovarja toliko v smislu, za kakšno priložnost jih potrebujejo, temveč predvsem skozi vprašanje, kdo so.

"Ni šlo za vprašanje: 'Katerih pravil se želite držati?' Ampak za: 'Kaj vas zanima? Imate radi jazz? Naredimo nekaj, kar bo resnično ustrezalo vašim interesom,'" pravi Hussein Zamzami, programski inženir pri Googlu. "Navsezadnje se prav zaradi tega vedno znova vračam."

Zamzamiju v službi ni treba nositi obleke. Njegovi sodelavci inženirji pogosto nosijo majice. Pravzaprav pravi, da njegove obleke v pisarni povzročajo kar nekaj osuplosti. Kljub temu si enkrat ali dvakrat na mesec nadene obleko. Večino dni nosi krojen suknjič, pogosto tudi s kravato.

"Rad si predstavljam, da si lahko, če me videvate vsak dan in opazujete, kaj nosim, precej dobro ustvarite sliko o tem, kaj rad počnem v življenju," pravi. "Če me pogosto vidite v oblačilih z navtičnimi motivi, je to zato, ker obožujem jadranje."

Brezhibno oblečena druščina v The Armouryju bi morala pravzaprav predstavljati skorajda ogroženo vrsto. Zdelo se je, da je pandemija dokončno zaznamovala konec klasične obleke: številni zaposleni v strokovnih poklicih so začeli delati od doma in ugotovili, da lahko svoje delo prav tako dobro opravljajo v trenirkah. Ko so se zaposleni vrnili v pisarne, so pravila oblačenja postala bolj sproščena kot kadar koli prej. Tudi finančni sektor se je, podobno kot številna druga poslovna okolja, oddaljil od formalnega načina oblačenja.

V družbi Millennium Management Izzyja Englanderja, katere predsednik je znan po elegantnih oblekah in kravatah, se večina zaposlenih v hedge skladu po pisarni sprehaja v srajcah ali polo majicah Charles Tyrwhitt in hlačah Lululemon. Leta 2020 sta celo velika trgovca s klasičnimi moškimi oblačili Brooks Brothers in Men’s Wearhouse končala v stečaju.

Pa vendar se je v zadnjih letih začelo dogajati nekaj nepričakovanega: obleka se vrača.

Pri amsterdamskem Suitsupplyju, ki mu je letni prihodek leta 2020 upadel za 40 odstotkov, na 173 milijonov dolarjev, se rast od leta 2023 giblje okoli 20 odstotkov na leto. Kupci se vračajo v pisarne, poroke in elegantni dogodki pa znova polnijo koledarje. Leta 2026 je to posel, vreden milijardo dolarjev.

Tailored Brands Inc., lastnik Men’s Wearhouse in Jos. A. Bank, je zaprl več kot 400 trgovin, ko je leta 2020 vložil zahtevo za zaščito pred upniki po 11. poglavju ameriškega stečajnega zakona. Julija je podjetje vložilo zahtevo za prvo javno ponudbo delnic.

Okrevanje je med letoma 2021 in 2025 prineslo povprečno letno rast v višini 4,4 odstotka, blagovne znamke podjetja pa so lani ustvarile 2,5 milijarde dolarjev prihodkov in 217 milijonov dolarjev čistega dobička.

Po navedbah podjetja je preobrat posledica "posodobljene in racionalizirane" ponudbe oblačil ter postpandemičnega razcveta ameriškega trga izposoje moških oblačil, na katerem Tailored obvladuje skoraj 60 odstotkov trga. Podjetje namerava v prihodnjih desetih letih odpreti 500 trgovin.

Močno so se vrnile tudi znamke Awearness Kenneth Cole, Joseph Abboud in druge zasebne znamke iz portfelja podjetja.

Okreval je tudi Brooks Brothers, potem ko ga je leta 2020 kupila družba Authentic Brands Group LLC, ki ima v lasti tudi Reebok in Aéropostale, ter po zaprtju več kot 50 trgovin. Z novim poudarkom na nakupovalni izkušnji v fizičnih trgovinah, boljši kakovosti, širši ponudbi sproščenih oblačil in vrnitvi k oblikovalski dediščini znamke podjetje po ocenah panoge zdaj ustvarja več kot milijardo dolarjev letnih prihodkov.

"Ove godine beležimo dvocifren rast u kategoriji odela", kaže izvršni direktor Brooks Brothersa Ken Ohashi.

Del uspeha pripisujejo prihodu oblikovalca Michaela Bastiana leta 2020. Bastian, ki ga je Council of Fashion Designers of America leta 2011 razglasil za najboljšega oblikovalca moške mode, je zgodovinski znamki vdahnil bolj ustvarjalen in mladosten značaj.

Prodaja klasičnih temno modrih in sivih oblek za poslovne priložnosti se je povečala le nekoliko. Glavnino rasti ustvarjajo tako imenovane "modne obleke" in sezonski materiali. V ospredju so poletni kroji, izrazite barve ter tkanine, kot sta lan in madras. Kupci si torej vse pogosteje želijo nekoliko bolj drznih in manj konvencionalnih kosov.

"Trenutno imamo celotno kolekcijo, ki jo je navdihnil Maroko, in prodaja se izjemno dobro," pravi Ohashi.

Vse bolj priljubljeni so tudi vpadljivi športni suknjiči. Kupci jih nosijo na večerje, dobrodelne dogodke in druge družabne priložnosti, kjer obleka ali suknjič še vedno veljata za del nenapisanega kodeksa oblačenja.

"Poroke so brez dvoma glavni razlog, zaradi katerega kupci pridejo po krojena oblačila. Takoj za njimi je vrnitev v pisarne," pravi James Newell, podpredsednik za moška oblačila pri Bloomingdale’s. Tam prodajajo vse od osnovnih modelov Hugo Boss za približno 700 dolarjev do oblek znamke Zegna, katerih cena presega 5.000 dolarjev.

Posel s krojenimi oblačili je po njegovih besedah "prava nora vožnja vse od leta 2021". Leta 2022 je panoga doživela izjemno rast, nato pa se je trg v naslednjih dveh letih umiril. Nov močnejši zagon se je začel spomladi 2025.

Prenova garderobe je še posebej aktualna za kupce, katerih postava se je od začetka pandemije spremenila. K temu je deloma prispevala tudi vse širša uporaba zdravil GLP-1 za hujšanje.

Priložnost na trgu vidijo tudi manjše krojaške hiše. Thom Sweeney je svojega cenjenega krojača iz Londona preselil na Manhattan, kjer je britanska hiša poleti odprla novo prestižno trgovino na Madison Avenue. Avstralski P. Johnson je decembra odprl trgovino v Džakarti, februarja pa še novo lokacijo v Londonu.

Obleka se ne vrača le med moške

Moški niso edini, ki se znova navdušujejo nad oblekami. Daisy Knatchbull, ki na londonskem Savile Rowu vodi istoimensko krojaško hišo, namenjeno izključno ženskam, pravi, da je njen posel z ženskimi oblekami v zadnjih petih letih v povprečju rasel za 50 odstotkov na leto.

Ženska obleka s potiskom Prince of Wales check ali Glen plaid, ki jo je oblikovala Daisy Knatchbull. Foto: Daisy Knatchbull

 

"Ker so pravila oblačenja v pisarnah vse bolj sproščena, ženske oblek ne kupujejo več zgolj za službo. Iščejo predvsem vsestranske kose, ki jih lahko nosijo od jutra do večera in jih prilagajajo različnim priložnostim," pravi.

Obleka torej ni več vezana na točno določen dogodek ali okolje. Vse bolj postaja način izražanja osebnega sloga.

"Za ženske je obleka lahko zelo pomemben del osebne podobe," pravi Soon Hagerty, direktorica za odnose z zasebnimi strankami pri Hagerty Inc., michiganskem podjetju, ki deluje na področju avtomobilskega življenjskega sloga in zavarovanj. Sama jih pogosto nosi na sestankih in dogodkih iz sveta avtomobilizma.

V zadnjih letih se je k oblekam zatekala še pogosteje, predvsem zato, ker je želela izstopati v okolju, kjer prevladuje vse bolj sproščen slog oblačenja. Zdaj opaža, da se za podoben pristop odloča vse več žensk.

Po njenem mnenju je eden od razlogov za vrnitev oblek tudi želja po individualnosti. Sama ima najraje dvoredne modele znamk Max Mara in Saint Laurent v kremnih odtenkih z izrazitejšo teksturo ter hlače z visokim pasom. Ker je visoka približno 152 centimetrov, jih vedno kombinira s petami.

"Želim pokazati, da sem profesionalka, ne da bi bila pri tem videti kot vsi drugi v črni obleki in svileni bluzi."

Od uniforme do osebnega sloga

Začetki sodobne moške obleke na Zahodu segajo v konec 18. in začetek 19. stoletja. V ZDA so se takrat začeli odmikati od razkošne mode evropskih dvorov in uveljavljati precej bolj zadržan način oblačenja, ki naj bi bolje izražal demokratični duh nove družbe ter bližino širšim družbenim slojem.

"Moški so živahne barve in veliko raznolikost v oblačenju zamenjali predvsem za preproste črne obleke, primerne tako za dnevne kot večerne priložnosti," piše Chloe Chapin v knjigi Suitable: The Sartorial Revolution and the Fashioning of Modern Men iz leta 2026.

Ta slog se je izkazal za presenetljivo obstojnega in se v osnovi ohranil skoraj dve stoletji.

Ko je ameriški vpliv proti koncu 20. stoletja vse bolj zaznamoval poslovni svet, je preprosta temna obleka postala skoraj univerzalna uniforma sejnih sob. Njena prevlada pa je začela popuščati v devetdesetih letih, ko se je v podjetjih uveljavil "ležerni petek" kot način za bolj sproščeno delovno okolje.

V naslednjih desetletjih so se pravila oblačenja še dodatno zrahljala. Kreativne in tehnološke panoge so vse manj vztrajale pri formalnem videzu, pandemija pa je ta premik le še pospešila.

Obleka je dolgo veljala za tog in precej predpisan kos garderobe, namenjen službi, porokam in drugim formalnim priložnostim. Prav ko so ta pravila začela izgubljati pomen, pa se je pokazalo nekaj nepričakovanega: obleka je lahko tudi sproščena, igriva in zelo osebna.

"Ljudje danes obleke nosijo zato, ker jih želijo, ne zato, ker bi jih morali. Zaradi tega so krojena oblačila dobila povsem nov pomen," pravi Luke Sweeney, soustanovitelj znamke Thom Sweeney in krojač, izšolan na londonskem Savile Rowu. "V ospredju niso več pravila, ampak osebni slog. Moški se znova urejajo zato, ker jih to veseli."

Širša ramena, širše hlače in več barv

Tak premik odpira več prostora za igranje s slogom in osebno izbiro.

"Živimo v času, ko je vse bolj poenoteno in podobno," pravi Jack Tyler, občudovalec Yamamoto-sana in lastnik trgovine s saksofoni v Bostonu.

Krojača je prosil, naj mu izdela obleke po navdihu rokerjev iz sedemdesetih let, z zvonastimi hlačami, daljšimi suknjiči in širokimi reverji.

"Ko enkrat vidiš, kako dobro ti lahko oblačilo stoji in kako lahko kakovosten kroj poudari postavo na način, ki ti je všeč, te hitro začne zanimati, kaj vse je mogoče ustvariti," pravi Tyler. "In potem te kar zasvoji."

V Dallasu je po besedah Simona Kneena, predsednika znamke moških oblačil po meri J.Hilburn, med najbolje prodajanimi barvami suknjičev celo koralna.

"Moški danes veliko bolj eksperimentirajo kot nekoč," pravi. "O oblačilih se med seboj tudi več pogovarjajo. Še posebej mlajši se radi uredijo in pri tem pokažejo več poguma."

"V petnajstih letih, odkar delam v tej panogi, so moški postali precej samozavestnejši pri izbiri oblačil in veliko bolj pripravljeni poseči po kosih, ki jih nekoč morda ne bi niti poskusili," pravi Agyesh Madan, soustanovitelj Stòffe, priljubljene trgovine z moškimi oblačili v newyorškem SoHu.

Dvoredni suknjič znamke Stòffa. Foto: Stoffa

 

Stòffa je znana po mehkih, sproščenih krojih, ki suknjičem in hlačam dajejo lahkotnejši videz. Hlače imajo pogosto pas z vrvico, suknjiči pa so brez izrazito oblikovanih ramen in togih notranjih konstrukcij, značilnih za klasično krojene modele.

"Včasih sem pogosto slišal: 'Izgleda je odlično, ampak tega si jaz ne bi upal nositi.' Danes moški očitno nimajo več toliko zadržkov," pravi Madan.

Tudi v krojaški hiši J. Mueser v newyorškem Greenwich Villageu opažajo več igrivosti. Kupci pod suknjiče kombinirajo manj klasične kose, denimo western srajce ali pisane svilene modele, pravi kreativni direktor Jeff Hilliard.

V zadnjem času v trgovino prihaja vse več novih strank. "Od direktorjev velikih podjetij do zelo mladih fantov," pravi.

Zanimajo jih posebne tkanine in širši kroji, ki omogočajo več svobode pri gibanju. Takšne silhuete spominjajo na široka ramena, ki jih je v osemdesetih letih populariziral Giorgio Armani. Znova so zelo priljubljene tudi dvoredne obleke.

"Zanimanje za obleke je trenutno res močno," pravi Hilliard. "Moda se ves čas vrača. Podobno kot je serija Mad Men znova prebudila zanimanje za bolj dodelan slog. Ljudje obleko vedno znova razglasijo za mrtvo, pa se potem spet vrne."

In sklene: "Ne, obleka ne bo nikoli zares izginila."