Nov trend luksuznih potovanj: doživetja, ki jih še nihče ni izkusil

"Prizor je presegal vse, kar si je bilo mogoče predstavljati," je o odpravi na Antarktiko leta 1841 zapisal raziskovalec in botanik Sir Joseph Dalton Hooker. Med plovbo po še neraziskanih vodah je opazoval zasnežene vrhove in bleščeč zlati sončni zahod nad aktivnim vulkanom, ki ga do tedaj ni videlo še nobeno človeško oko. Po njegovih besedah je bilo doživetje še toliko bolj osupljivo, ker so vedeli, da so prvi ljudje, ki so ga kdaj videli.

Skoraj dve stoletji po njegovem obisku Antarktike takšno iskanje ni več rezervirano zgolj za drzne raziskovalce. Najbogatejši popotniki danes iščejo vse bolj nenavadna in zasebna doživetja, ponudniki luksuznih ekspedicij pa zanje pripravljajo odprave, ki jih ni mogoče ponoviti. Med njimi so tudi podvigi, ki so "prvi na svetu", in različni poskusi postavljanja rekordov.

To lahko pomeni prihod na kraj, kamor pred njimi še nihče ni prispel po kopnem, morju ali zraku, ali pa izvedbo nečesa, česar tam še nihče ni storil. Ena od strank londonske družbe Cookson Adventures, specializirane za organizacijo ekspedicij, se je z električno desko e-foil zapeljala čez jezero na Islandiji, druga je sodelovala pri izpustu leopardjih morskih psov v naravo v Indoneziji. Tretja je s svoje jahte s helikopterjem odletela na rob odročnega vulkana, kjer je prenočila v šotoru. Cookson takšna doživetja ponuja pod imenom "Power Trips" – intenzivne avanture, zasnovane za "za tiste, ki želijo izkoristiti prav vsak trenutek".

"Ljudje z izjemno visokim neto premoženjem in zelo uspešni posamezniki so postali imuni na del luksuza, ki je del njihovega sveta," pravi Nick Davies, izvršni direktor družbe Cookson. "V hotelih Four Seasons in Mandarin so bivali že tolikokrat, da je vse postalo enako in precej uniformirano. Iščejo več raznolikosti in smisla v tem, kar počnejo."

Kako organizirati odpravo, kakršne še ni bilo

Načrtovati potovanje, na katerem še nihče ni bil, je eno. Takšno odpravo tudi izpeljati pa je povsem druga zgodba. Za večino tovrstnih podvigov so potrebni specializirano znanje, večmesečne priprave in tehnično znanje, ki si ga lahko privoščijo le najpremožnejši popotniki.

Podjetja, specializirana za luksuzne avanture, zato pri organizaciji ekspedicij najemajo nekdanje pripadnike vojske, alpiniste, strokovnjake za podmornice, filmske producente, "fixerje", logistike in strokovnjake za divje živali. Tako lahko odpravijo svoje stranke praktično kamorkoli, pri tem pa jim zagotovijo skoraj poljubno raven udobja.

Stranke seattelskega podjetja Eyos Expeditions so se že spustile do najglobljih točk vseh petih oceanov, na Antarktiki smučale s helikopterjem in s superjahto preplule Severozahodni prehod. Ker so kraji, ki so bili nekoč težko dostopni, vse bolj dosegljivi tudi premožnim turistom, se meja mogočega nenehno pomika naprej. Prodajalci plovil opažajo vse večje povpraševanje po superjahtah, zasnovanih za plovbo v ekstremnem mrazu in med ledenimi ploskvami. Eden od klientov je s katamaranom odplul do Antarktike in "lahko stopil na ledeno goro kar z zadnjega dela plovila", pravi David Johnson, floridski posrednik za jahte.

Luksuzna križarjenja superbogatašem niso več dovolj. Ekspedicije, ki ponujajo "prve podvige na svetu", stanejo od 500.000 dolarjev za potop do ladijske razbitine do 2,4 milijona dolarjev za poskus prvega prečkanja Antarktike z motornimi sanmi | Bloomberg

Tudi v najbolj odročnih predelih sveta se najpremožnejšim ni treba odpovedati luksuzu. Eyos na skoraj vseh svojih ekspedicijah, z izjemo tehnično najzahtevnejših, najema kuharje "na ravni Michelinovih restavracij", Cookson pa je v odročnih delih Afrike postavljal mobilne tabore z lastnimi kuharji in celo toplo vodo. Za svoje stranke je podjetje najemalo tudi celotne hiše, jih prenovilo ter opremilo povsem po njihovem okusu.

"Vedno pravimo, da lahko tudi najbolj odročnemu doživetju pričarate občutek luksuza, če poskrbite za odlično hrano, kakovostno posteljnino, dobro kavo in morda še kakšen dober koktajl," pravi Davies. Kljub temu so pogosto prav najzahtevnejši deli odprave in noči v šotoru tisti, ki pozneje postanejo najboljše zgodbe ob večerjah in druženjih.

"Za nekatere gre za slavo in željo po pozornosti, želijo pustiti svoj pečat," pravi soustanovitelj Eyosa Rob McCallum. "Pri drugih pa je vse skupaj skoraj kot poslanstvo, saj ima takšna izkušnja tudi duhovno razsežnost."

Povprečno potovanje, ki ga organizira Cookson, stane okoli 500 tisoč dolarjev, odprave, ki vključujejo "prve podvige na svetu", pa lahko dosežejo skoraj dva milijona dolarjev, pravi Davies. Pri Eyosu se cene začnejo pri 500 tisoč dolarjih za potop do "nedotaknjene" ladijske razbitine, za 2,4 milijona dolarjev pa lahko stranka poskusi kot prva prečkati Antarktiko z motornimi sanmi. Za vzpon na še neosvojeni vrh je treba odšteti še več.

Nekateri klienti pridejo z natančno določenim ciljem, drugi pa preprosto vprašajo: kaj še ni bilo storjeno? Eyos in Cookson vodita sezname potencialnih ekspedicij ter "prvih podvigov", ki še čakajo na izvedbo. Ko klienti enkrat okusijo tovrstne avanture, si praviloma želijo meje premakniti še dlje.

"Ljudje se v naslednjih letih vračajo in vprašajo: 'Kaj lahko naredimo, da to dvignemo na višjo raven?" pravi McCallum. Heliskiing v Alpah lahko tako eno leto že naslednje nadomesti različica na Antarktiki.

Takšne odprave imajo seveda precejšen vpliv na okolje. Potovanje do odročnih krajev s superjahto, helikopterjem ali zasebnim letalom ima precejšen okoljski odtis. Organizatorji kljub temu pravijo, da skušajo preprečiti dodatno škodo na destinacijah. Eyos potnike denimo odvrača od tega, da bi svoje jahte napolnili z "igračami", kot so terenska vozila 4x4, ki bi lahko v neokrnjeni naravi pustila posledice za več desetletij.

"To preprosto niso vrste potovanj, ki jih želimo organizirati," pravi McCallum.

Cookson Adventures je po lastnih navedbah kot prvi organiziral luksuzni kamp po meri z nočitvijo v vietnamskem jamskem sistemu Son Doong, največjem na svetu | Cookson Adventures

Chris Brown (64) želi kot prvi človek obiskati vseh osem svetovnih "polov nedostopnosti" – točk na Zemlji, ki so najbolj oddaljene od kopnega oziroma morja. Od leta 2019 jih je obiskal že sedem, pri čemer se je zahtevnost posameznih odprav precej razlikovala.

Severnoameriški pol nedostopnosti je razmeroma enostavno doseči, saj leži na podeželju Južne Dakote. Povsem drugačen podvig je Point Nemo, oceanski pol nedostopnosti v južnem Tihem oceanu, ki je od najbližje obale oddaljen kar 2.688 kilometrov. Brown je za pot do njega potreboval pomoč družbe Eyos in tri tedne plovbe po odprtem morju.

"Ljudje želijo biti edinstveni," pravi Brown. Kot pravi, nakup še ene ure ali avtomobila prinese vse manj zadovoljstva. Izkušnje pa so nekaj drugega: "Ostanejo z vami in vam dajo zgodbe, o katerih lahko pripovedujete ob pijači."

Kaj je še ostalo, da bi odkrili?

Raziskovanje je bilo od nekdaj povezano z denarjem in pokroviteljstvom, vendar se je od raziskovalcev tradicionalno pričakovalo tudi, da bodo svoje najdbe dokumentirali in o njih poročali javnosti. Brown vodi podrobne potopise in na družbenih omrežjih deli videoposnetke svojih odprav.

Za številne današnje superbogate raziskovalce pa je zasebnost postala del luksuza. Organizatorji ekspedicij zato strogo varujejo podatke o svojih klientih in njihovih potovanjih.

Od takšnih odprav ima lahko koristi tudi širša javnost. Organizatorji namreč včasih povežejo kliente, ki potujejo v oddaljene kraje, z znanstveniki, ki potrebujejo prevoz ali dostop do teh območij. Prisotnost strokovnjakov je za premožne popotnike pogosto dodana vrednost.

"Vedno rečemo: 'Ko boste že tam, ali bi želeli opraviti tudi kakšno znanstveno raziskavo?" pravi McCallum. "Kako želite to izkušnjo kar najbolje izkoristiti?"

Zaradi zahtevne logistike in sodobne tehnologije se številni preostali "prvi podvigi na svetu" skrivajo prav v morjih in oceanih. V severnem Atlantiku je še vedno na stotine neodkritih ladijskih razbitin, velika večina oceanskih jarkov pa še vedno ni raziskana niti vrisana na zemljevide.

Ameriški direktor iz sveta zasebnega in tveganega kapitala Viktor Vescovo svojo željo po raziskovanju opisuje kot "kompulzivno". Potem ko je leta 2010 osvojil Mount Everest, je pogled usmeril v globine. Leta 2019 je postal prvi človek, ki je dosegel najgloblje točke vseh petih oceanov, vključno z Marianskim jarkom, v odpravi Five Deeps, ki jo je vodil Eyos. Guinnessova knjiga rekordov mu je priznala rekord za največjo navpično razdaljo, premagano med najvišjo in najnižjo točko na Zemlji.

"Ocean je tih in nekoliko srhljiv, saj ne morete videti daleč predse, hkrati pa deluje neverjetno starodavno," pravi Vescovo, ki je leta 2022 z vesoljskim plovilom New Shepard družbe Blue Origin poletel v vesolje.

Ladja družbe Eyos pluje med arktičnim otočjem Svalbard. Številni podvigi, pri katerih še nihče ni bil prvi, so povezani prav z morjem, kar je precej priročno, če imate svojo superjahto.

Ko se lotite nečesa, česar pred vami ni storil še nihče, ni načrta, ki bi mu lahko preprosto sledili. "Ko govorimo o podvigih, pri katerih gre za 'prvič', ni preteklega primera, iz katerega bi se lahko učili, in ni priročnika, ki bi ga lahko odprli," pravi McCallum. "Učite se sproti, kar tveganje še dodatno poveča."

Vescovo pravi, da je Eyos zanj hkrati vodja odprave in varnostna mreža, ki mu pomaga določiti mejo med drznostjo in nevarnostjo. "Poskušate čim bolj omejiti tveganja, da to, kar prevzemate nase, ne bi postalo nepremišljeno," pravi. "Toda če ostajate povsem znotraj varnih meja, ne premikate meja tehnologije niti meja človeške sposobnosti prilagajanja." Za ljudi, ki hrepenijo po takšnih avanturah, dodaja, je "včasih težko vedeti, kje je ta meja".

Denar in strokovno znanje lahko tveganja zmanjšata, ne moreta pa jih povsem odpraviti. Eyos pravi, da je zavrnil odprave, ki jih je ocenil kot preveč nevarne, med drugim predlagano potovanje v Severno Korejo. Prav tako se ni želel pridružiti družbi OceanGate pri globokomorskih odpravah s podmornico Titan, saj je imel pomisleke glede varnosti, med drugim zaradi trupa iz ogljikovih vlaken.

Titan je junija 2023 v bližini razbitine Titanika implodiral. Umrli so vsi na krovu, tudi izvršni direktor družbe OceanGate.

Kljub tveganjem zanimanje za podvige, ki obljubljajo "prvič na svetu", ne pojenja. Vodje ekspedicij spremljajo, česa še nihče ni storil, in čakajo na kliente, ki želijo meje premakniti še dlje.

"Če lahko svojo zgodbo pripovedujejo za večerjo, nekdo drug pa lahko reče: 'Oh, tudi jaz sem to storil, ko sem bil na Antarktiki,' potem svojega dela nismo opravili najbolje," pravi Davies.

Za tiste, ki iščejo takšna doživetja, se zato neizogibno postavlja vprašanje: kaj sledi? Vedno obstaja še ena gora, ki jo je mogoče osvojiti, še en oceanski jarek, ki ga je mogoče raziskati, ali še en neodkriti kotiček sveta.

Ko je norveški raziskovalec Roald Amundsen leta 1911 kot prvi človek dosegel Južni pol, je zapisal: "Ne bi mogel reči, da sem s tem dosegel cilj svojega življenja, čeprav bi se to morda slišalo precej bolj veličastno. To bi bilo vendarle nekoliko preveč romantično."

Severni pol je bil še vedno njegov naslednji cilj.