Ali je 2025. resnično leto "izgorelosti menedžerjev"?

Statistika je zaskrbljujoča: dve tretjini menedžerjev pravita, da imajo preveč dela, kar lahko vodi v "izgorelost", medtem pa vsak tretji menedžer pravi, da se sooča z "izgorelostjo", kaže raziskava Top Workplaces Research Lab.

Raziskave kažejo, da je stanje slabše kot kadarkoli, napovedovalo se je celo, da bo leto 2025 leto, ko bodo menedžerji vse bolj izgorevali. Digitalna platforma za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu meQuilibrium je to uvrstila med štiri največje napovedi za leto 2025. "Zlom" menedžerjev so primerjali z zlomom trga.

"Pričakovati je mogoče znatno poslabšanje duševnega zdravja, učinkovitosti in vodstvenih sposobnosti menedžerjev," navaja poročilo.

Poudarjajo, da bodo srednji menedžerji (tisti, ki vodijo ekipe, vendar niso del izvršnega vodstva) bolj izpostavljeni tveganju "izgorelosti" in odpovedi kot člani njihovih ekip. Njihov težaven položaj se še poslabšuje s tem, da nadrejeni dajejo prednost podpori ekip pred njimi samimi.

Ko te vprašajo, kje se vidiš čez pet let, ti pa si želiš le odpočiti ... Foto: Depositphotos

 

To predstavlja resničen izziv za podjetje, saj zaposleni, ki ne zaznavajo podpore nadrejenih, štirikrat pogosteje zapustijo službo.

Tudi druge raziskave potrjujejo ugotovitve. Ena, ki jo je izvedel Glassdoor, kaže, da je samozavest srednjih menedžerjev v letu 2024 padla na raven zaposlenih na začetnih položajih, kar je najnižje v zadnjih sedmih letih. K temu prispeva dejstvo, da imajo vse več zadolžitev ob zmanjšanih kadrovskih virih, navaja raziskava, medtem ko drugi podatki razkrivajo, da te zaposlene podjetja vse pogosteje odpuščajo.

Menedžerje obremenjuje tudi dejstvo, da se znajdejo v vlogi mediatorja med ekipo in višjim vodstvom, katerih interesi so pogosto v nasprotju. Na njihovo raven stresa lahko vpliva tudi visoka raven odgovornosti, nezadostna podpora, množica sestankov, ki se jih morajo udeleževati, uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, pa tudi vodenje in komunikacija z ekipo.

To predstavlja tveganje za celotno organizacijo, saj so menedžerji "hrbtenica" vsakega podjetja, njihovo psihofizično stanje pa vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Zato so izzivi menedžerjev dejansko tudi izzivi celotnega vodstva in kadrovikov.

Razmerje med delom in prostim časom v 2025? Pripravljeni oditi, ko prispe elektronska pošta z malo ostrejšim tonom. Foto: Depositphotos

Kaj lahko storijo podjetja?

Četudi je morda prezgodaj sklepati, ali je in ali bo "zlom menedžerjev" zaznamoval to leto, ni prezgodaj ugotoviti, da so menedžerji pod velikim pritiskom in ogroženi zaradi izgorelosti, ter razmisliti o načinih lajšanja njihovih razmer.

Tu je nekaj načinov, kako jim podjetja lahko pomagajo (s tem pa tudi sebi):

Ugodnosti

Strokovnjaki predlagajo uvedbo ugodnosti, ki konkretno prispevajo k ohranjanju duševnega in telesnega zdravja zaposlenih. To vključuje tudi organizacijo izobraževalnih delavnic, usposabljanj in programov podpore, ki pomagajo zaposlenim, da se lažje spopadajo s stresom in izzivi pri delu.

Priznanja in pobude

Vsak si želi, da je njegov trud prepoznan in nagrajen. Organizacije bi zato morale redno nagrajevati menedžerje za njihove uspehe, bodisi finančno, z nagradami ali javnimi pohvalami. Takšne dejavnosti dodatno motivirajo in gradijo zvestobo podjetju.

Redna komunikacija in sestanki

Jasna, odprta in redna komunikacija med izvršnim vodstvom in menedžerji je ključna za usklajeno delovanje celotne organizacije. Jasno izražanje pričakovanj vodstva omogoča menedžerjem sprejemanje odločitev, ki pripeljejo do uresničevanja skupnih ciljev podjetja. Pomembno je poslušati menedžerje in upoštevati njihovo mnenje. Vendar ne smemo pretiravati s sestanki - raziskave kažejo, da lahko preveč sestankov privede do prenasičenosti in zmanjšane produktivnosti pri menedžerjih.

Počitek in ravnovesje

Zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem je bistvenega pomena, zlasti za tiste na vodstvenih položajih. Menedžerji, ki imajo čas, da se posvetijo tudi svojim zasebnim obveznostim in interesom, so bolj uspešni in bolj predani med delovnim časom. Voditelji si morajo vzeti odmor, priporoča se tudi uvedba fleksibilnega delovnega časa ali podobnih možnosti.

Kolega na fotografiji ne počiva – le premišljuje, kako se je življenje izkazalo povsem drugačno od predstav, ki jih je imel, ko je leta 2009 z navdušenjem vnašal podatke v Excelovo tabelo. Foto: Depositphotos

Kaj lahko menedžerji naredijo zase?

Stres je normalna stvar, celo včasih ima lahko koristne posledice. Kot del telesnega mehanizma za soočanje z neposredno grožnjo lahko trenutni stres poveča fokus in učinkovitost.

Vendar pa lahko stres dolgoročno resno škoduje fizičnemu in duševnemu zdravju posameznika. Kronični stres pri delu lahko privede tudi do izgorelosti.

Kot navaja psihiatrinja Marija Đurović, stres še posebej prizadene ljudi na vodstvenih položajih zaradi:

• permanentnega sprejemanja odločitev, ki se tičejo širše množice
• dolgega delovnega dneva in pomanjkanja odmorov
• pogostega nošenja dela domov
• pomanjkanja spanja (skrbi, razmišljanje, iskanje rešitev)
• socialne izolacije (visoke funkcije zahtevajo skrivanje za masko, kar onemogoča, da se človek sprosti, pokaže šibkost in se pokaže takšen, kot je)
• perfekcionizma in potrebe po nadzoru, kar je izrazita lastnost pri voditeljih.

 

"Vse to s seboj prinaša povečano tveganje za razvoj katerekoli psihiatrične motnje, somatskih bolezni, padca kakovosti dela in življenja nasploh ter pojava nezadovoljstva in občutka praznosti, ki ga noben dosežek ne zapolni," pojasnjuje in dodaja, da je takšno stanje še posebej nevarno, ker lahko pripelje do nekakšne odvisnosti.

Še posebej nevarno je to, da lahko kronični stres vpliva tudi na ravnovesje hormonov in nevrotransmiterjev, kot so na primer serotonin in kortizol.

"Kronični stres kakršnekoli vrste privede tudi do izčrpavanja in padca ravni dopamina, adrenalina, noradrenalina in serotonina, kar privede do pojava simptomov anksioznosti, anksioznih motenj, depresivne motnje, sindroma izgorelosti, pa tudi splošne somatske izčrpanosti z različnimi fizičnimi manifestacijami," pojasnjuje.

Če se h kroničnemu stresu doda še pomanjkanje podpore v delovnem okolju, pride tudi do padca endorfinov in oksitocina, kar s seboj prinaša dodatni odmerek stresa. To lahko privede do občutka, da smo sami, prepuščeni sebi, nekompetentni in prestrašeni, pojasnjuje.

Termin 'burnout' (izgorelost) ni nov. V 1970-ih ga je skoval ameriški psiholog Herbert Freudenberger z namenom opisovanja posledic močnega stresa in perfekcionizma v poklicih, ki vključujejo skrb za druge (zdravniki, medicinske sestre). Foto: Depositphotos

 

A z nekaj tehnikami - nekatere od njih zahtevajo le majhne vsakodnevne spremembe - s katerimi je izgorelost moč preprečiti. Kot navaja psihiatrinja, je potrebno delati na:

• vzpostavitvi stabilnega sistema psihološke podpore
• usklajevanju delovnega časa z obveznim prostim časom na dnevni ravni
• izobraževanju
• razvoju navad, ki zmanjšujejo raven stresa (redna uravnotežena telesna aktivnost, zdrava prehrana, dovolj ur spanja, druženje).

 

Dodaja, da je treba tudi pri delu negovati kulturo medosebnih odnosov, ki spodbuja iskanje pomoči in razumevanje za stanje in čustva drugih članov.

Če želimo bolj zdravo delovno okolje, moramo začeti pri tistih, ki ga vsakodnevno vzdržujejo. Srednji menedžerji se pogosto štejejo za "hrbtenico" organizacije, ker povezujejo svoje ekipe z vodstvom.

Pomembno je, da tako podjetja kot tudi sami menedžerji prepoznajo tveganja izgorelosti in skupaj delajo na ustvarjanju boljšega delovnega okolja, ki vključuje komunikacijo in podporo.