Danes se mora človek na skoraj vse naročiti. Morda pred zajtrkom opravi virtualno vadbo z inštruktorico joge ali vodeno meditacijo, ki jo sicer ponavadi prespi. Na avtobusu v službo prebere novice. V službi uporablja Adobe in Microsoft. Na poti domov si predvaja najnovejši miks glasbe na Spotify aplikaciji. Pride domov, kjer ima prvič v zadnjem tednu čas za ogled filma na Netflixu. Za vsako storitev posebej mora odšteti naročnino.
Poslovni model naročnin je prisoten v vse več industrijah, a potrošnikom je nemara najbolj poznan zaradi ponudnikov pretočnih zabavnih vsebin, predvsem video in glasbenih vsebin. Čeprav se je model naročnin že prej pojavil npr. na trgu programske opreme (SaaS – software as a service, angl), so ga popularizirali predvsem ponudniki pretočnih vsebin kot Netflix in Spotify. A rastoč nabor le-teh predstavlja vse večji strošek za vse tanjše denarnice.
Netflixu, ki je z začetkom pretakanja vsebin leta 2007 ustvaril pravo malo revolucijo v načinu konzumiranja zabavnih vsebin, so se v zadnjih letih na trgu pretočnih vsebin pridružile velike korporacije s svojimi platformami. Med njimi prednjačijo Disney s svojima Disney+ in Hulu storitvama, Amazon z Amazon Prime Video in Apple s platformo Apple TV. Velik igralec je tudi televizijska hiša HBO s storitvijo HBO Max.
Bloomberg
V času pandemije koronavirusa, ko je bilo življenje večine ljudje omejeno na lastno stanovanje, je posel za velikane pretočnih vsebin cvetel. Netflix je v letu 2020 presegel mejo 200 milijonov naročnikov, kar je sovpadalo z rekordnimi letnimi prihodki v višini 25 milijard dolarjev (tj. 24 odstotna medletna rast). Globalni trg pretočnih vsebin, ki je bil leta 2018 vreden 38,5 milijard dolarjev, prav tako raste iz leta v leto. Do leta 2026 naj bi dosegel vrednost 149,3 milijarde dolarjev, po poročilu Allied Market Research.
Ko storitev odpove 200.000 naročnikov
Glavno merilo uspešnosti v industriji pretočnih vsebin je število naročnikov, torej prognoza rasti trga predvideva tudi rast števila naročnikov. Toda Netflix je v prvem četrtletju leta 2022 izgubil okrog 200.000 naročnikov, kar se je zgodilo prvič. Po objavi četrtletnega poročila je cena njihove delnice padla za 35 odstotkov. Netflix je kot glavne razloge za izgubo naročnikov in upočasnjeno medletno rast navedel deljenje uporabniških računov med gospodinjstvi in vse večjo konkurenco.
V poročilu ni bilo omembe dejstva, da so v ZDA, kjer imajo največ uporabnikov, dvignili ceno mesečne naročnine iz 14 na 15,5 dolarjev za svoj standardni paket. To sicer sledi trendu: cene so dvignili tudi v letih 2014, 2015, 2017, 2019 in 2020. Cena standardnega paketa leta 2013 je bila 8 dolarjev. Netflix podražitve počasi vpeljuje tudi v Evropi; za zdaj je v Združenem kraljestvu naročnina za standardni paket narasla za en funt na 11 funtov, na Irskem pa za dva evra na 15 evrov. Slovenci za naročnino odštejejo skoraj 10 evrov mesečno za standarni paket.
Konkurenca vsekakor vztrajno manjša Netflixov tržni delež. Disney, na primer, je na platformi Disney+ v zadnjem četrtletju povečal število naročnikov iz 95 milijonov na 130 milijonov oziroma za 37 odstotkov. Disney je v prvi vrsti filmski studio, šele nato pretočna platforma, kar jim daje ogromno zaledje lastnih vsebin, ki nagovarjajo praktično vse demografije.
Tudi Amazon Studios je nedavno kupil hollywoodski studio MGM, kar jim bo prav tako omogočilo pretakanje obsežne knjižnice dodatnih vsebin in povečalo kapacitete za ustvarjanje lastnih vsebin. Ekskluzivnost vsebine je ključna. Če ima Disney v lasti Marvel Studios, Netflix nadvse popularnih Marvelovih filmov ne more pretakati ali pa mora za njih plačati konkurentu.
Po drugi strani, za potrošnika seveda to pomeni naročnino na več storitev hkrati, v kolikor želi izbor vse mogoče vsebine. Temu dodajmo še naročnino za glasbeno pretakanje, naročnino na najljubši časnik, naročnino na prej omenjen meditacijski podcast in morda še kaj, pa mesečni stroški za luksuzne storitve hitro narastejo. Dodajmo, da je bil prav izbor vse mogoče vsebine na svetu v začetku tega modela glavni korenček, ki je potrošnika prepričal, da nakup ene enote vsebine zamenja za tako rekoč mesečni najem vseh vsebin.
Naročnine in inflacija
Pravilo je, da se v času inflacije, ko cene življenjskih potrebščin narastejo, ljudje najprej odpovejo prav tovrstnim dobrinam. Uporabijo prijateljev račun za Netflix, kljub jalovim poskusom Netflixa za zajezitev tega pojava. Namesto Spotify aplikacije obrišejo prah s starih plošč. Če bodo življenjski stroki še naprej rasli, bomo kmalu še meditirali v tišini.
.webp){kind=icon}
