Francija in Italija dosegli rahljanje predpisov Euro 7

Svetu EU je podal svoje stališče glede določil emisij avtomobilov in gospodarskih vozil, ki jih določa oziroma jih bo določal bodoči standard Euro 7. V njem je glede dovoljenih izpustov toplogrednih plinov in trdnih delcev za osebne avtomobile pritrdil predlogu Evropske komisije, medtem ko je pri gospodarskih vozilih zaradi nasprotovanja nekaterih članic predlagal rahljanje pravil. Države EU so se dogovorile, da ne bodo spreminjale obstoječih testnih pogojev in mejnih vrednosti emisij, ki so v okviru Euro 6 za avtomobile in lahko dostavna vozila veljali že doslej.

Evropska unija od leta 1992, ko je sprejela prvi sklop predpisov, imenovan Euro 1, postopoma zaostruje mejne vrednosti emisij vozil. Novembra lani je Evropska komisija predlagala najnovejši sklop predpisov Euro 7, ki uvaja nove standarde tudi za emisije delcev iz zavor in pnevmatik, navaja Automotive News Europe. Pravila v okviru standarda Euro 7 bodo poleg emisij izpustov regulirala tudi dovoljene nivoje trdih delcev in mikroplastike, ki nastajajo pri uporabi zavor oziroma pnevmatik.

Agencija Reuters navaja, da je rahljanje predpisov posledica nasprotovanja nekaterih držav članic (med njimi sta bili Italija in Francija), ki so prepričane, da bi strožji okoljski predpisi za motorje z notranjim zgorevanjem, odvrnile naložbe v razvoj električnih vozil. Nova pravila so plod kompromisnega dogovora na današnjem zasedanju Sveta EU za konkurenčnost, na katerem so bila glavna tema prav pogajanja v zvezi z omejitvami Euro 7.

Pri tem velja omeniti, da bo v državah članicah EU prodaja novih avtomobilov s pogonom na fosilna goriva, t.j. z motorji z notranjim zgorevanjem, od leta 2035 naprej prepovedana.  

Rahljanje pravil v skrbi za evropsko avtomobilsko industrijo

Sočasno Svet EU v svojem predlogu krepi uskladitev mejnih vrednosti izpustov trdnih delcev ter mejnih vrednosti obrabe pnevmatik z mednarodnimi standardi, ki jih je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo. Predlog Sveta EU prav tako upošteva novi cilje EU, ki vključujejo določila, s katerimi bi bili vsi mestni avtobusi v Evropi po letu 2030 električni oziroma brez izpustov. Predlog pa določa tudi roke za sprejetje izvedbenih aktov, s čimer bi se gospodarskim subjektom zagotovilo preglednost in pravno varnost.

Omilitev določil je po navedbah Sveta posledica zagotavljanja ravnotežja med varovanjem okolja v smislu strožjih zahtev glede emisij in na drugi strani krepitve naložb v prehod na električne avtomobile. Slednje za evropsko avtomobilsko industrijo predstavlja velik investicijski zalogaj, hkrati pa se močno krepi azijska, zlasti kitajska, konkurenca. O slednji smo na straneh Bloomberg Adria doslej že večkrat poročali.

"Špansko predsedstvo je upoštevalo različne zahteve in prošnje držav članic in verjamemo, da smo s tem predlogom dosegli široko podporo, ravnovesje v investicijskih stroških proizvodnih blagovnih znamk in izboljšamo okoljske koristi, ki izhajajo iz uredbe," je v zvezi s tem navedel predsedujoči španski minister za industrijo Hector Gomez Hernandez.

Italijanski minister za industrijo Adolfo Urso je razvodenitev kriterijev novega standarda pozdravil, češ da "nova uredba na zahtevo Italije omogoča zaščito avtomobilske dobavne verige maloserijskih proizvajalcev, značilnega za italijansko proizvodnjo, kot so Ferrari, Lamborghini, Maserati in ostali simboli italijanskega motoroznanstva, ki proizvedejo približno 50 tisoč avtomobilov na leto."

V nadaljnjem postopku se morajo Svet, Evropski parlament in Evropska komisija med seboj še dokončno dogovoriti o podrobnostih novega predpisa, ki naj bi v veljavo predvidoma stopil z 2025.