Čeprav Slovenija nima takšnih težav s cestnim prometom kot mnoga svetovna velemesta, tudi pri nas dnevni migranti v prestolnico v prometnih zastojih izgubijo več kot en dan na leto. Rešitev za kolone je na dlani: manj avtomobilov in več javnega prevoza.
Zastoji v Ljubljani so bili v letu 2022 odgovorni za 32 "izgubljenih" ur, sodeč po poročilu Global Traffic Scorecard, ki ga pripravlja podjetje Inrix. To je 15-odstotno znižanje prometnih zamaškov v primerjavi z letom prej, a kar 54-odstotna rast glede na predpandemsko leto 2019.
"Zastoji, ki smo jim vsakodnevno priča na mestnih vpadnicah, v poletni turistični sezoni pa ti poleg ljubljanske obvoznice nastajajo zlasti pred predorom Karavanke, so stalnica in jih bomo težko rešili, vsaj dokler bo naša mobilnost tako močno povezana z osebnim avtomobilom," je za Bloomberg Adria povedal Erik Logar, vodja za varno mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).
Medtem ko se Ljubljana uvršča na 269. mesto na lestvici prometnih zastojev, je na cestah našega drugega največjega mesta Maribor manj pritiska. Tam so lani vozniki izgubili 17 ur, kar je 16 odstotkov manj kot pred pandemijo in 40 odstotkov manj kot lani. To sta bili edini slovenski mesti, vključeni v raziskavo.
Promet v Ljubljani je po podatkih Inrixa bolj pretočen kot v sosednjem Zagrebu, kjer so vozniki v letu 2022 dva dni prebili ujeti v pločevini. Na Dunaju zastoji ukradejo 37 ur na leto, v Trstu pa 20. Večja evropska mesta presegajo te številke; prebivalci Berlina so lani 71 ur preživeli v kolonah, Rimljani pa 107.
Najbolj neprevozno mesto je London
V prvi deseterici Inrixovega globalnega seznama kraljujejo evropska in ameriška mesta. Na sam vrh se je lansko leto uvrstila britanska prestolnica London, kjer zamaški terjajo kar 156 ur na leto, sledita pa ameriški Chicago (155 ur) in francoski Pariz (138 ur).
"V večini urbanih območij je javni promet še vedno pod ravnjo iz leta 2019, a se je vožnja z avtobusom pobrala hitreje kot vožnja z vlaki," so v poročilu zapisali pri Inrixu.
Trajnostna mobilnost
"Menimo, da je za zeleni preobrat slovenskega prometa nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa," pravi Logar iz AMZS. "Ocenjujemo, da brez korenitih sprememb v prometni politiki bistvene preobrazbe mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na naših cestah ne bo."
Nekatera evropska mesta, ki slovijo po svoji infrastrukturi javnega prevoza in trajnostni mobilnosti, beležijo nizke ravni prometnih zastojev, kaže raziskava Inrixa. Dobra primera sta finska prestolnica Helsinki, kjer 1,3 milijona prebivalcev v širšem metropolitanskem območju na cestah stoji 14 ur v letu, in nizozemski Amsterdam z 2,5 milijona prebivalcev v širšem območju, ki so lani v kolonah čakali 17 ur.
Ena od ovir za učinkovit javni prevoz v Sloveniji je razpršena poselitev, še dodaja Logar, zaradi katere bo avtomobil verjetno še nekaj časa najprimernejše prevozno sredstvo. A tudi avto je lahko okolju prijaznejši, bolj zaseden s pomočjo združevanja voženj oziroma delitvene ekonomije (car sharing, angl.), pomembna pa je tudi parkirna politika. Logar pravi, da bi na tem področju morda lahko prišlo tudi do kontrole vstopa v mesta.
STA
Prometna politika vse bolj stremi k ideji mobilnosti kot storitve in t. i. večmodalne mobilnosti. Ta pristop skuša zmanjšati število vozil na cestah in jih narediti okolju prijaznejša, predvsem z združevanjem različnih oblik prevoza, od souporabe avtomobila do javnega prevoza, taksija in koles. Trajnostni koncept večmodalne mobilnosti tako povezuje javne in zasebne ponudbe prevozov v enotno storitev.
Mikromobilnost
V zadnjih letih so mesta polna tudi električnih skirojev, ki so prav tako ena od brezogljičnih prevoznih alternativ, predvsem za povezovanje različnih vrst javnega prevoza in za t. i. zadnji del poti (last mile, angl.), tj. od postaje javnega prevoza do našega končnega cilja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je približno tretjina voženj z avtomobilom krajša od treh kilometrov, polovica pa je krajša od petih kilometrov, kar ponuja priložnost, da se te vožnje nadomesti z okolju prijaznejšim prevoznim sredstvom, ki zavzame manj prostora na cesti.
"Električni skiroji ne prispevajo le k zmanjšanju izpustov in onesnaževanja s hrupom, temveč tudi k zmanjšanju prometnih zastojev. S tem, ko ljudi spodbujajo k večji uporabi javnega prevoza, pomagajo graditi trajnostno mobilnost, kar je še posebej pomembno za območja z nizko gostoto javnih prometnih povezav," so v sporočilu za javnost zapisali pri podjetju Bolt, ki je največji evropski ponudnik storitev mikromobilnosti v Evropi, skiroje pa izposojajo tudi v Ljubljani.
Bloomberg
"Spodbudno je, da predvsem v mestih narašča uporaba koles in drugih oblik osebne mikromobilnosti, pri čemer pa je treba izpostaviti, da zanje nimamo zadostnih ali namenskih prometnih površin. Glede na to, da so njihovi uporabniki precej bolj izpostavljeni udeleženci v prometu, bi to v prihodnje lahko vplivalo na raven prometne varnosti," meni Logar.
Zastoji na avtocestah
Medtem se zastoji v predoru Karavanke in pred njim še ne bodo končali prav kmalu, saj bo po izgradnji druge cevi predora, ki bi sicer razbremenila pretok, potrebna še rekonstrukcija prve cevi. Ta bo trajala približno dve leti, pravijo pri AMZS, zato tujcem z osebnim avtomobilom priporočajo uporabo mejnih prehodov Korensko sedlo in Ljubelj.
Na drugih odsekih do zastojev prihaja predvsem poleti ob koncih tedna, ko se po avtocestnem križu vozi veliko turistov. Pri AMZS svetujejo, da ljudje prilagodijo svoj čas potovanja, če je to mogoče, medtem ko bi ponudniki počitniških nastanitev lahko razmislili o alternativni ponudbi, ki bi privabila goste tudi med tednom.
Pri reševanju prometnih zastojev nam lahko prav pridejo tudi pristopi in lekcije iz nedavne pandemije koronavirusa, predvsem delo od doma. Že pred pandemijo so pri AMZS opozarjali, da je "ena od rešitev za zmanjšanje obremenjenosti avtocest, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma oziroma prilagajali svoj delovnik", s čimer bi se lahko izognili prometnim konicam.
.webp){kind=icon}
