Bosta srbska poslovneža prekrižala ali podražila načrte NLB?

Konec marca je podjetje srbskega poslovneža Miodraga Kostića objavilo namero za nakup 17-odstotnega deleža v avstrijski Addiko Bank, ki je prisotna tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. O nameri bodo morali odločati varuhi konkurence na omenjenih trgih in bančni regulatorji. Ali je Kostić s to potezo prekrižal morebitne načrte NLB pri širitvi na hrvaški trg?

Holding Agri Europe Cyprus, ki je krovni lastniški holding srbskega poslovneža Kostića, naj bi do 16. maja objavil ponudbo za nakup delnic Addiko banke, je poročal Bloomberg, ki se je skliceval na objavo avstrijskega varuha konkurence. Kostić je konec marca najavil nakup približno 17-odstotnega deleža banke, pri čemer je skoraj 10-odstotni delež že v njegovi lasti. S tem je bil največji posamični lastnik banke.

Posel bi pomenil četrti nakup Kostićevega holdinga v bančnem sektorju v zadnjih nekaj letih, saj si prizadeva za širitev poslovanja po Balkanu in v Avstriji. Addiko bank je nasledila propadlo avstrijsko banko Hypo Alpe-Adria. Nedavno je objavila načrte tudi za ustanovitev digitalne banke v Romuniji.

MK Group/Nebojša Babić

 

Svoj delež v Addiko banki pa želi povečati še en srbski poslovnež, Davor Macura, ki vodi podjetje Alta Pay. Tako kot Kostić naj bi kupil skoraj 10-odstotni delež, z opcijskimi pogodbami pa bi lahko povečal lastniški delež na nekaj manj kot 30 odstotkov, je objavila Dunajska borza. Najprej mora pridobiti potrebna regulatorna dovoljenja.

Srba hodita v zelje NLB?

O prevzemu Addiko banke naj bi se po poročanju medijev pogovarjali tudi v Novi Ljubljanski banki (NLB). Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je večkrat javno dejal, da želijo biti prisotni v vseh državah regije Adria, trenutno pa v tem mozaiku manjka Hrvaška.

"Prepričan sem, da bosta Slovenija in Hrvaška zmogli najti moč in voljo prečkati most nerešenih vprašanj iz Jugoslavije na način, da bosta NLB omogočili neposreden vstop na hrvaški trg," je v intervjuju povedal Brodnjak. Po njegovih besedah bi bilo možno tudi, da tam neposredno kupijo banko.

STA

 

Pri Kostićevem kopičenju delnic Addiko banke sta po informacijah Dnevnika možna dva scenarija. Po prvem se Kostić pripravlja na prevzemni pohod na Addiko banko. Po drugem pa bi delnice Addiko banke lahko kupoval zato, da jih bo dražje unovčil pri prevzemu NLB.

Kako v NLB gledajo na namero obeh srbskih poslovnežev? "Konkretnih poslov konkurentov ne komentiramo," so bili kratki. NLB sicer zadnja leta aktivno išče prevzemne tarče, zmogljivost skupine za združitve in prevzeme pa je do štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive.

Novembra lani je NLB sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe SLS Holdco, matično družbo Summit Leasing Slovenija in njenih hčerinskih družb. Posredno so postali lastniki družbe Mobil Leasing, ki ima licenco za poslovanje na hrvaškem trgu.

"Vloga je bila oddana regulatornim organom na Hrvaškem, končno odločitev pričakujemo v nekaj tednih. Tako verjamemo, da bo vstop na Hrvaško omogočen najprej za lizinški posel, potem pa so možnosti za posreden vstop na bančni," je na predstavitvi nove poslovne strategije ocenil predsednik uprave NLB.

'To ni ovira za NLB'

Kaj o potencialni širitvi NLB pravijo ekonomisti? "NLB bo s širitvijo v regiji nadaljevala neodvisno od strategije Kostića, ker ima dovolj kapitala in zelo dobro pozna trge nekdanje Jugoslavije," ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik. Po njegovem mnenju je upravi v obdobju po privatizaciji uspelo razviti uspešen in za delničarje tudi donosen poslovni model, saj redno izplačuje visoke dividende.

"Pozna se, da ni več ujetnica politike, ampak ima mešano lastniško strukturo s poudarjeno vlogo tujih skladov. Država je še vedno največji, ne pa tudi večinski lastnik, zato se ne more vmešavati v poslovne odločitve, kar je za banko zelo dobro," poudarja Lahovnik.

Andrej Knez, analitik Bloomberg Adria, dodaja, da je vsako podjetje vedno naprodaj za dobro ceno. "To pomeni, da razvoj okoli Addika sploh ni nujno relevanten za NLB, saj se lahko ozira po številnih drugih bankah," je dejal Knez, hkrati pa poudaril, da ima NLB pri vstopu na hrvaški trg določene druge ovire.

Po besedah hrvaškega profesorja z Ekonomske fakultete v Zagrebu Alena Stojanovića ne more biti zgolj objava namere enega subjekta za nakup drugega dejanska ovira za tretji subjekt pri širitvi poslovanja na isti trg. "Glede na to, da število bank na Hrvaškem, tako kot v vseh drugih državah sveta, formalno ni omejeno, prevzemne dejavnosti na trgu niso in ne morejo biti dejavnik širitve NLB na ta trg," ocenjuje Stojanović.

Prav tako pravi, da je navsezadnje tudi od objave nakupne namere do njene izvedbe dolga pot, ki morda na koncu niti ne bo uresničena. "Resnični razlogi za nezmožnost širitve poslovanja NLB na hrvaški trg so bili v preteklem obdobju drugačne narave," opozarja hrvaški ekonomist.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar