Draži se praktično vse: Od zlata in bakra pa do delniških indeksov

Globalne delnice so se povzpele na enotedenski vrh, saj vlagatelji stavijo na močan zaključek leta na finančnih trgih po petkovem vzponu ameriških delnic. Podražitve pa so tudi na surovinskem trgu - odmevata nova rekorda zlata in bakra, cena nafte brent pa je spet višja od 60 dolarjev za sod. V dopoldanskem trgovanju je enkoliko izgubil edino indeks Ljubljanske borze SBITOP, ki je izgubil 0,6 odstotka, navzdol pa ga vleče predvsem Krka.

Indeks MSCI All Country World Index – eden najširših kazalnikov dogajanja na delniških trgih – je tretji dan zapored zrasel in s tem letošnji donos v letu 2025 povečal na 20 odstotkov. Kazalnik azijskih delnic se je zvišal za do 1,1 odstotka, pri čemer je rast vodil tehnološki sektor. Tudi terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so se okrepile, medtem ko je indeks Euro Stoxx 50 pridobil 0,2 odstotka.

V središču pozornosti so bili tudi surovinski trgi. Zlato in srebro sta dosegla rekordne vrednosti, nafta pa se je podražila ob zaostrenih geopolitičnih napetostih, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump okrepil blokado Venezuele. Tudi baker je dosegel novo najvišjo raven. Na Japonskem so se donosnosti obveznic povzpele na večletne vrhove po petkovem zvišanju obrestnih mer, jen pa se je okrepil, potem ko je glavni državni uradnik za valuto opozoril na nedavna gibanja.

Upanje na rast delniških trgov ob koncu leta se je okrepilo, potem ko so vlagatelji, ki kupujejo ob padcih cen, konec prejšnjega tedna pomagali ameriškim delnicam okrevati po zdrsu, ki so ga povzročili dvomi o pretiranem navdušenju nad umetno inteligenco in glede obsega morebitnega sproščanja denarne politike ameriške centralne banke.

Indeks S & P 500 se je v petek zvišal za 0,9 odstotka, kar je bil drugi zaporedni dan rasti, s čimer je izničil tedensko izgubo. Ob tem se je obseg trgovanja močno povečal zaradi četrtletne zapadlosti opcij in terminskih pogodb, vlagatelji pa stavijo na  rast vrednosti delnic tudi v letu 2026.

"Zdaj bomo verjetno videli, da bodo trgi nadaljevali z rastjo," je dejal Tony Sycamore, analitik pri družbi IG v Sydneyju. "Veliki slon v sobi ostajajo vrednotenja v sektorju umetne inteligence in vprašanje, kam gremo od tukaj."

Dražijo se kovine in nafta

Plemenite kovine so se močno podražile, njihova vloga varnega zavetja pa se je okrepila zaradi geopolitičnih napetosti in pričakovanj dodatnih znižanj obrestnih mer ameriške centralne banke. Bolj ohlapna denarna politika je ugoden dejavnik za zlato in srebro, saj ne prinašata dividend.

Promptna cena zlata se je okrepila za več kot 1,5 odstotka in presegla prejšnji rekord 4.381 ameriških dolarjev za unčo, postavljen oktobra. Tudi srebro je doseglo rekordno raven, platina pa je zabeležila rast že osmi zaporedni trgovalni dan.

Cena nafte brent se je povzpela nad 61 dolarjev za sod, potem ko so ameriške sile v bližini Venezuele vkrcale eno tanker ladjo in zasledovale drugo, le nekaj tednov po tem, ko so že zajele eno plovilo. Washington stopnjuje pritisk na venezuelsko vlado, Trump pa si prizadeva zadušiti njen ključni vir prihodkov.

Cena bakra se je ob koncu izjemnega leta, ki so ga zaznamovali trgovinski pretresi, omejena ponudba in optimizem glede dolgoročnega povpraševanja, približala 12 tisoč dolarjem za tono. Kovina je na poti k največji letni rasti po letu 2009.

Japonske donosnosti

Japonski finančni trgi so ostali v središču pozornosti, potem ko je centralna banka v petek referenčno obrestno mero zvišala na najvišjo raven v zadnjih 30 letih. Guverner Banke Japonske Kazuo Ueda se je odločil ohraniti odprte možnosti, namesto da bi neposredno podprl jen, ter izvedel previdno zvišanje obrestnih mer, zaradi katerega je valuta zdrsnila proti ravnem, ki so v preteklosti že sprožile posredovanje oblasti.

Jen, ki je pred tem oslabel vse do 157,78 jena za dolar, je v ponedeljek nekoliko okreval, potem ko je Atsushi Mimura, glavni japonski uradnik za valutna vprašanja, dejal, da je "globoko zaskrbljen" zaradi, kot je dejal, "enostranskih in nenadnih gibanj", zlasti po zasedanju o denarni politiki. "Želimo se ustrezno odzvati na pretirana gibanja," je Mimura povedal novinarjem.

Medtem se je donosnost referenčne 10-letne japonske državne obveznice povzpela na raven, kakršne ni bilo od februarja 1999. Donosnost dvoletne obveznice, ki je posebej občutljiva na pričakovanja glede denarne politike, pa se je zvišala na najvišjo raven od leta 1997.

"Močno slabljenje jena velja za dejavnik, ki potiska donosnosti navzgor, saj spodbuja ugibanja, da se morda približuje čas naslednjega zvišanja obrestnih mer," je dejal Keisuke Tsuruta, višji strateg za obveznice pri Mitsubishi UFJ Morgan Stanley Securities. Dodal je, da naj bi donosnosti ostale povišane "glede na razmere na trgu po zasedanju Banke Japonske in vztrajne fiskalne skrbi".

Medtem so se tudi ameriške državne obveznice pocenile pred dražbo dvoletnih obveznic, indeks ameriškega dolarja pa se je rahlo znižal. Podražila pa se je tudi največja kriptovaluta bitcoin, in sicer za 0,8 odstotka na 88.854 dolarjev,