Umrl je papež Frančišek, ki je katoličane spodbujal k bolj sočutnih pogledih na številna vprašanja. Kljub temu pa se je težko spopadal s preteklimi zlorabami duhovnikov. Star je bil 88 let.
Frančišek je umrl v ponedeljek ob 7.35 v Rimu, je v izjavi sporočil Vatikan. Sredi februarja je bil hospitaliziran v Rimu zaradi bronhitisa, ki je napredoval v pljučnico v obeh pljučih, kar je bila zadnja v vrsti dihalnih in drugih zdravstvenih težav, s katerimi se je spopadal. V nedeljo se je srečal z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom.
Frančišek, ki je bil od marca 2013 duhovni vodja 1,4 milijarde katoličanov na svetu, se je rodil v Argentini, s čimer je postal prvi papež iz Amerike in prvi jezuit na tem položaju. Papež je postal po abdikaciji Benedikta XVI. in skoraj takoj poživil katolištvo s svojim lahkotnim vedenjem, ki je bilo v nasprotju z njegovim predhodnikom.
Preberi še
Umrl je papež Frančišek
Prvi latinskoameriški papež je umrl v 89. letu starosti.
pred 7 urami
Bloomberg
Medtem ko je Benedikt veljal za varuha ortodoksne doktrine, ki se je bolje počutil s knjigami kot z množico ljudi, je Frančišek prišel kot pogosto žareč, skromen papež s širokim sporočilom. Številne liberalne nekatoličane je očaral s svojo osredotočenostjo na revščino in človeško trpljenje, podnebne spremembe pa je označil za moralno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Zavračal je ugodnosti in privilegije svojega položaja, izogibal se je papeškim palačam in bival v vatikanski hiši za goste.
Prvi znak, kako bo Frančišek pristopil k papeževanju, se je pokazal leta 2013, ko je v centru za pridržanje mladih v Rimu umil noge ducatu zapornikov, med katerimi so bile tudi mlade ženske. S tem je prekinil dolgoletno papeško tradicijo umivanja nog samo duhovnikom.
Na svoji prvi tiskovni konferenci kot papež je Frančišek na vprašanje o homoseksualcih kot duhovnikih, čemur je njegov predhodnik strogo nasprotoval, odgovoril: "Če je nekdo gej in išče Gospoda ter ima dobro voljo, kdo sem jaz, da bi ga sodil?"
Bloomberg Mercury
Vendar se je Frančišek soočil s polarizirano duhovščino in zakrknjeno vatikansko birokracijo ter težko izpolnil začetna pričakovanja, da se bo v celoti spopadel z dediščino razširjenih zlorab otrok s strani duhovnikov.
Odpravil je najvišjo stopnjo tajnosti, ki se je dolgo uporabljala za zaščito pedofilov v Cerkvi, vendar v veliki meri ni uspel zadovoljiti zahtev žrtev po odgovornosti. Ob novem valu obtožb o spolnih zlorabah duhovnikov leta 2018 pa se je Frančišek soočil z obtožbami, da je ignoriral opozorila iz leta 2013 o domnevnih zlorabah ameriškega kardinala Theodorja McCarricka.
Vodil je težko bitko za večjo preglednost vatikanskih financ in si prizadeval, da bi kurija, vatikanska uprava, bolj prisluhnila zamislim oddaljenih škofov. Ena od Frančiškovih zapuščin je tudi preoblikovan kolegij kardinalov, organ, ki izbira naslednjega papeža. Zaradi njegovih sprememb je bolj verjetno, da bo izbran kandidat iz Azije ali Afrike.
Skrivnostni postopek izbire novega papeža je bil obravnavan v lanskem filmu Konklave, v katerem kardinal, ki ga igra Ralph Fiennes, nadzoruje volitve v Vatikanu sredi spopada liberalnih in konservativnih kandidatov.
Sin računovodje
Papež Frančišek se je 17. decembra 1936 rodil kot Jorge Mario Bergoglio v delavski četrti Buenos Airesa kot eden od petih otrok priseljencev iz Italije. Njegov oče Mario je delal kot računovodja, mati, nekdanja Regina Sivori, pa je bila gospodinja.
V svoji uradni biografiji je zapisal, da je nanj vplivala babica iz materine strani, ki je branila cerkev pred vzponom fašizma in je njemu in njegovim sorojencem pripovedovala zgodbe o življenju svetnikov. Opozarjala ga je na ekscese kapitalizma in ga učila, da "pogrebni plašč nima žepov".
Bergoglio je začel delati v tovarni blaga, kjer se je njegov oče ukvarjal z računovodstvom, in se izučil za kemijskega tehnika. Ko je bil star 21 let, so mu morali zaradi okužbe odstraniti polovico desnih pljuč. Po okrevanju je vstopil v semenišče in se pridružil jezuitskemu redu, ki se v okviru Katoliške cerkve zavzema za revne in socialno pravičnost. "Ne vem, kaj se je zgodilo," je leta 2012 povedal za argentinsko radijsko postajo. "Toda vedel sem, da moram postati duhovnik."
Bloomberg Mercury
Leta 1963 je diplomiral iz filozofije v semenišču svetega Jožefa v San Miguelu v Argentini, kjer je nadaljeval študij teologije na drugi stopnji. Po mašniškem posvečenju leta 1969 in kratki službi v Španiji se je Bergoglio vrnil v Buenos Aires kot vodja jezuitov v Argentini in Urugvaju. Njegovo službovanje je sovpadalo z enim najbolj burnih poglavij argentinske zgodovine – 'umazanimi vojnami' v sedemdesetih letih, ko je vojaška diktatura vodila brutalno kampanjo proti levičarskim političnim nasprotnikom.
Tudi jezuiti so bili razdeljeni, Bergoglio pa je jezil aktiviste tako na levici kot na desnici, saj je svoje odločitve kasneje označil za "avtoritarne in hitre". Leta 1990 ga je jezuitsko vodstvo v Rimu izgnalo v Cordobo, mesto, ki je od prestolnice oddaljeno približno 650 kilometrov, kjer je živel preprosto in se redno družil z ljudmi iz vseh družbenih slojev. To je bil "čas velike notranje krize", je dejal, in iz izgnanstva je prišel s ponižnejšim pristopom k vodenju.
Bergoglio je bil leta 1992 imenovan za škofa in kasneje v istem desetletju za vodjo največje argentinske nadškofije. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala. Ker se je zavedal, da Argentinci zbirajo sredstva za potovanje v Rim, da bi proslavili njegovo imenovanje, jih je Bergoglio pozval, naj denar raje namenijo revnim. Podobno je zahteval tudi marca 2013, ko je bil pri 76 letih izvoljen za 266. papeža, potem ko je Benedikt XVI. postal prvi papež, ki je odstopil po skoraj šestih stoletjih.
Bloomberg
Ker jezuitom odsvetujejo, da bi postali škofje – kaj šele papeži –, Frančišek ni verjel, da bo izvoljen, in je v Rim na konklave prinesel le majhen kovček. Njegova izbira v petem krogu glasovanja je bila razumljena kot želja, da bi zunanji človek reformiral papeško birokracijo. V preteklosti so papeži z izbiro imena sporočali, katere vrednote jih opredeljujejo. Frančišek Asiški, menih iz 13. stoletja, ki se je odpovedal družinskemu bogastvu in se odločil za revščino. "Kako rad bi imel cerkev, ki je revna in za revne," je dejal po izvolitvi.
Na potovanju v ZDA leta 2015 je zakonodajalce pozval, naj revščino premagajo s pravičnejšo razdelitvijo bogastva, na Generalni skupščini Združenih narodov pa je obsodil svetovno gospodarstvo, "ki ga vodijo le ambicije po bogastvu in moči". Ko je leta 2016 odprl račun na Instagramu, je Frančišek v manj kot dveh letih pridobil milijon sledilcev.
Na konferenci v Vatikanu je leta 2020 nepričakovano obiskal vodjo Mednarodnega denarnega sklada in več finančnih ministrov, naj pomagajo zmanjšati dolžniško breme držav v težavah, ter pozval k „novi finančni arhitekturi“, ki bo zagotovila socialno pravičnost.
Leta 2021 je papež postal prvi voditelj Rimskokatoliške cerkve, ki je obiskal Irak. S sporočilom o medverskem dialogu je obiskal cerkve, ki so jih razdejali skrajneži Islamske države, in izpolnil sanje papeža Janeza Pavla II. z molitvijo v Uru – mestu, ki je bilo po tradiciji rojstni kraj Abrahama, patriarha judovstva, krščanstva in islama.
Bloomberg
Zapuščina Bergolia
Frančiškova praksa govorjenja brez besed, s katero si je pridobil legije oboževalcev, ki so med avdiencami napolnili Trg svetega Petra, ga je leta 2024 dvakrat spravila v vročo vodo. Ob eni priložnosti je Ukrajino pozval, naj pokaže "pogum bele zastave" in se začne pogajati s svojo napadalko Rusijo. Svoje pripombe je hitro pojasnil in poudaril, da obsoja vse vojne.
Nekaj mesecev pozneje se je Frančišek opravičil, ker naj bi uporabil žaljiv izraz za geje, ki želijo postati duhovniki. Incident je poudaril, da so odnosi med Cerkvijo in skupnostjo LGBT tudi v času njegovega papeževanja še vedno težavni.
Na veliko noč leta 2024 je papež po večmesečnih težavah z dihali vodil mašo na Trgu svetega Petra in molil za mir. Posebej je opozoril na stisko civilistov v Gazi, omenil pa je tudi Sirijo, etnično manjšino rohing v Mjanmaru, migrante in žrtve trgovine z ljudmi.
"Ne prepustimo se logiki orožja in oboroževanja," je dejal. "Mir se nikoli ne doseže z orožjem, temveč z iztegnjenimi rokami in odprtimi srci."
S pomočjo Donata Paola Mancinija, Flavie Rotondi in Bena Sillsa
.webp){kind=icon}
