Slovenci imamo na bankah po podatkih Banke Slovenije (BS) že skoraj 29 milijard evrov. Gre za skupek vlog bank v Sloveniji in tujini. Delež v domačih bankah obsega 92 odstotkov vseh sredstev. Je podatek o vlogah gospodinjstev v tujini v višini 2,6 milijarde evrov realen? V Evropi Slovenci še vedno ostajamo v vrhu med tistimi, ki največ svojih denarnih sredstev kopičijo kar v bankah. In to čeprav v zadnjih dveh letih varčevalci v bankah niso ohranjali niti realne vrednosti svojih sredstev, kaj šele, da bi ustvarili donos.
Tako smo imeli konec septembra lani 26,3 milijarde evrov na bankah v Sloveniji, kar je več kot polovica bilančne vsote bank. Po podatkih Banke Slovenije ima 95 odstotkov strank na bankah do 50 tisoč evrov vlog, štiri odstotke med 50 in sto tisoč evrov, odstotek strank pa ima vloge nad sto tisoč evrov. Ta odstotek varčevalcev pa ima okoli šest milijard vseh vlog. So ti podatki točni?
Slovenija bi uredila položaj digitalnih nomadov
Slovenska vlada želi spodbujati prihod digitalnih nomadov v državo, a njihov položaj formalnopravno doslej pri nas ni bil urejen, zato so za prihod in bivanje morali izpolnjevati enake pogoje kot vsi drugi. Trenutno tudi nihče, ne finančna uprava (Furs) ne Slovenska turistična organizacija (STO), ne vodi podatkov o tem, koliko digitalnih nomadov sploh živi in dela v državi. Država v digitalnih nomadih prepoznava možnost gospodarskih koristi, od večje potrošnje, privabljanja inovativnih kadrov do večanja prepoznavnosti Slovenije v svetu.
Digitalni nomadi pri izbiri naslednje destinacije iščejo predvsem dobro spletno povezavo ter možnost povezovanja z drugimi enako mislečimi. V Evropi pa je pogosto, da morajo digitalni nomadi za pridobitev vizuma izpolnjevati tudi finančne pogoje. Gre namreč za začasno dovoljenje za bivanje in delo na daljavo v določeni državi. Veliko jih pri tem omejuje nomade, da lahko delo opravljajo le na daljavo, ne smejo pa biti udeleženi v pridobitne dejavnosti v državi bivanja. Za podoben sistem se je odločila tudi Slovenija. Koliko države pričakujejo od digitalnih nomadov?
Kako se avtomobilisti prilagajajo na krizo v Rdečem morju?
Potem ko je nekaj mesecev trajajoča izraelska ofenziva na Gazo v regiji podpihovala tleče sovraštvo proti judovski državi in njenim zaveznicam ZDA, je novo leto prineslo razplamtevanje nasilja. Izraelsko-palestinski konflikt ima po besedah evroposlanca in obramboslovca Klemna Grošlja že od začetka obrise posredniške vojne med Izraelom in Iranom. Toda po treh sosednjih državah je po domnevnih položajih izraelskih obveščevalcev ne nazadnje udaril Iran, na kar pa je konec prejšnjega tedna s protinapadom odgovoril Pakistan. V soboto so izraelska letala bombardirala položaje iranske republikanske garde v Siriji.
skozi Rdeče morje potuje približno 15 odstotkov svetovne pomorske trgovine. Ker skozi regijo potekajo pomembne pomorske poti, destabilizacija varnostnih razmer zbuja dvome o že tako oklevajočem pobiranju globalnega gospodarstva. Ena od industrij, v kateri se zaradi razvejene strukture dobave sestavnih delov hitro pokažejo posledice, je avtomobilska. Kako se torej avtomobilski koncerni spoprijemajo s krizo v Rdečem morju?
V katerih panogah so novembra najbolj zrasle plače?
Povprečna bruto plača za november 2023 je v Sloveniji znašala 2.427,10 evrov. Od plače za mesec prej je bila nominalno višja za 9,8 odstotka, realno pa za 10,9 odstotka, so pokazali podatki statističnega urada (Surs). Povprečna neto plača je znašala 1.594,13 evrov in je bila od plače za oktober nominalno višja za 11,1 odstotka, realno pa za 12,2 odstotka. Povprečna plača se je občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic), navajajo statistiki.
V primerjavi s plačo novembra 2022 je bila povprečna plača novembra 2023 višja tako nominalno (v bruto znesku za 8,1 odstotka, v neto znesku za 7,7 odstotka) kot realno – upoštevaje inflacijo (v bruto znesku za 3,1 odstotka, v neto znesku za 2,7 odstotka). V primerjavi s plačo za oktober se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 2,5 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 13,8 odstotka, so sporočili iz Sursa. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je novembra 2023 znašala 2.350 evrov, v javnem sektorju pa 2.598 evrov bruto.
Se ESG kriteriji res obrestujejo?
Vlaganje v delniške portfelje, v katerih so podjetja z vsaj solidnimi ocenami ESG in verodostojnimi dosežki na področju ESG, se znova dobro obrestuje, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Delniški indeks MSCI Europe ESG Leaders se je leta 2023 povečal (+17,4 odstotka) bolj kot njegov matični referenčni indeks MSCI Europe (+16,6 odstotka), kažejo podatki, ki jih v svojem poročilu navajajo analitiki Bloomberg Adria.
Navedena razlika v donosnosti morda nakazuje, da so dobre ocene ESG močno gonilo uspešnosti delniških družb. Vendar analitiki opozarjajo, da v imenovanih referenčnih indeksih MSCI delnice iz sektorjev, kot so farmacija, IT in bančništvo, močno prispevajo k skupni uspešnosti delniških indeksov, zlasti indeksa MSCI ESG. Pri zadnjem je njihova teža v primerjavi z matičnim indeksom še večja, saj so te panoge razmeroma lažje prilagajajo zahtevam ESG. Celotna analiza je dostopna na Bloomberg Adria Insight.
.webp){kind=icon}
