.webp){kind=icon}
Slovenska vlada želi spodbujati prihod digitalnih nomadov v državo, a njihov položaj formalnopravno doslej pri nas ni bil urejen, zato so za prihod in bivanje morali izpolnjevati enake pogoje kot vsi drugi. Trenutno tudi nihče, ne finančna uprava (Furs) ne Slovenska turistična organizacija (STO), ne vodi podatkov o tem, koliko digitalnih nomadov sploh živi in dela v državi. Zdaj pa bo Slovenija, če bo sprejet predlog novele zakona o tujcih, ki je v medresorskem usklajevanju, prvič uvedla vizume za digitalne nomade.
Država v digitalnih nomadih prepoznava možnost gospodarskih koristi, od večje potrošnje, privabljanja inovativnih kadrov do večanja prepoznavnosti Slovenije v svetu.
"Digitalni nomadi je edinstven in naraščajoč segment sodobnih popotnikov, ki ne išče le kakovostnih doživetij, ampak tudi ustrezno infrastrukturo in okolje za svoje delo," so za Bloomberg Adria pojasnili na STO. Tudi strategija slovenskega turizma 2022‒2028 prepoznava potencial tega segmenta, in sicer digitalne nomade v matriki produktov slovenskega turizma uvršča med produkte, ki so vezani na posebne interese.
Preberi še
Hrvaška ponuja vizume za digitalne nomade, zakaj jih Slovenija še nima
Hrvaška je na 11. mestu najprivlačnejših držav za digitalne nomade. Na prvem mestu je Portugalska, Slovenije na seznamu ni.
14.10.2022
Kot v predlogu sprememb zakona o tujcih navaja ministrstvo za notranje zadeve, z uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje digitalnih nomadov izpolnjujejo zavezo iz koalicijske pogodbe. Vizum za digitalne nomade bodo lahko po predlogu dobili tujci (ki niso državljani EU), so zaposleni ali opravljajo delo kot samozaposleni na daljavo za podjetja iz tujine. Prav tako ne smejo pridobivati prihodkov v Sloveniji.
Pri tem bodo digitalni nomadi morali za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjevati več pogojev, med drugim bodo morali imeti veljavni potni list, ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve, in imeti zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, mesečno najmanj v višini dvakratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Zahtevan minimalni mesečni prihodek za digitalni vizum
Digitalni nomadi pri izbiri naslednje destinacije iščejo predvsem dobro spletno povezavo ter možnost povezovanja z drugimi enako mislečimi. V Evropi pa je pogosto, da morajo digitalni nomadi za pridobitev vizuma izpolnjevati tudi finančne pogoje. Gre namreč za začasno dovoljenje za bivanje in delo na daljavo v določeni državi. Veliko jih pri tem omejuje nomade, da lahko delo opravljajo le na daljavo, ne smejo pa biti udeleženi v pridobitne dejavnosti v državi bivanja. Za podoben sistem se je odločila tudi Slovenija.
Veliko evropskih držav že določa minimalne mesečne ali pa letne prihodke digitalnih nomadov, da bo tujec lahko v Sloveniji delal na daljavo. Pri nas bo to določeno, kot piše v predlogu novele zakona, mesečni prihodek najmanj v višini dvakratnika povprečne mesečne neto plače v državi; torej bi digitalni nomadi morali imeti trenutno mesečno 2.868 evrov prihodkov. Za primerjavo: v Romuniji morajo imeti digitalni nomadi trikratnik povprečnega prihodka, skupno vsaj 3.300 evrov.
Med najcenejšimi državami za digitalne nomade je sosednja Madžarska, ki jim omogoča dve leti bivanja, kažejo podatki spletnega portala NomadEmbassy. Ti morajo imeti vsaj 2.000 evrov mesečnih prihodkov, da pridobijo tako imenovano belo karto, ki velja za najcenejši vizum za digitalne nomade v Evropi. Nižji kot v Sloveniji so tudi pogoji na sosednjem Hrvaškem, kjer je meja določena pri 2.400 evrih mesečno. Kot smo poročali, na Hrvaškem sicer v povprečju na mesec prebiva približno dva tisoč digitalnih nomadov, ocenjujejo na hrvaški digitalni nomadski zvezi (DNA Hrvaška).
Najvišji mesečni prihodek od digitalnih nomadov v Evropi pričakuje Islandija, kjer je meja postavljena pri 6.866 evrih mesečno. Nekatere države nimajo finančnih pogojev, druge pa zahtevajo tudi določen znesek denarja na računu digitalnega nomada.
Depositphotos
Vizum za digitalnega nomada v Sloveniji bo lahko izdan največ za leto dni. Takšnega dovoljenja za začasno prebivanje ne bo mogoče podaljšati, lahko pa bo tujec po šestih mesecih od poteka prejšnjega dovoljenja ponovno zaprosil za dovoljenje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja z drugim namenom.
Enako ureditev glede nezmožnosti podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada in šestmesečno prekinitvijo za ponovno vložitev prošnje za izdajo tega dovoljenja ima tudi Hrvaška, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.
"Vsekakor so predvidene spremembe zakona o tujcih zelo dobrodošle, saj končno tudi v Sloveniji prepoznavamo koristi in potenciale, ki jih prinašajo digitalni nomadi," je za Bloomberg Adria dejal soustanovitelj Zavoda ID20 Drejc Kokošar, ki se ukvarja s projektom Nomadland. Ta pomeni vsebinsko povezovanje med digitalnim nomadstvom, turistično ponudbo in mladinskim delom na podeželju. Po njegovem mnenju digitalni nomadi prinašajo veliko bolj trajnosten turistični potencial za Slovenijo, saj običajno na eno lokaciji ostanejo dalj časa, velikokrat sodelujejo tudi z lokalnim okoljem.
Predlagani minimalni mesečni prihodek za pridobitev dovoljenja je po njegovem mnenju pomemben, saj tako lahko v Sloveniji ciljamo na digitalne nomade z visokimi mesečnimi prilivi. Ti lahko v državi tudi veliko potrošijo, kar je tudi v skladu z našo turistično strategijo. "Slovenija tudi ni več ravno poceni država (z vidika Zahoda), kar pomeni, da se moramo osredotočiti na trge, ki prinašajo večjo dodano vrednost," dodaja Kokošar.
Kaj privlači digitalne nomade?
Digitalni nomadi imajo kot turisti specifične potrebe. Treba jim je zagotoviti predvsem dve stvari: hiter internet in večinoma močno skupnost (tako v mestih kot tudi na podeželju), ugotavlja Kokošar. "Ko smo v naši anketi v reviji Nomazine spraševali o tem, kaj jim je najbolj pomembno, če se selijo na podeželje, je bil na prvem mestu hiter internet, ki sta mu sledila bližina narave in nizki stroški bivanja in življenja," dodaja.
Na splošno sta za izbiri digitalnega nomadstva pomembna dva razloga: želja po odkrivanju samega sebe oziroma iskanju nove filozofije v življenju in iskanje krajev z nižjimi stroški. Na podlagi tega večina digitalnih nomadov prihaja z razvitih koncev sveta, ki si z visokimi dohodki lahko privoščijo dolgotrajno turistično bivanje na posameznih (cenejših) destinacijah. "Ti mladi si lahko privoščijo normalno namestitev namesto kakšne pretirano drage 'luknje', ki bi si jo za tak denar lahko privoščili v Londonu ali Los Angelesu," je prepričan Kokošar.
Ob tem na STO dodajajo, da ima Slovenija številne značilnosti, ki so skladne s potrebami digitalnih nomadov. Pri tem naštevajo zelo kakovostno življenjsko okolje, naravne lepote, dobro razvito tehnološko infrastrukturo in gostoljubno kulturo.
