Nov prehod v upokojitev: kdo bo odločal, kdaj je čas za konec dela?

Slovenija se zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja kadrov vse bolj sooča z vprašanjem, kako ljudi čim dlje zadržati na trgu dela. Predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) pa posega v prehod iz zaposlitve v upokojitev: po 119. členu bi pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu, ko bi delavec izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine.

V letu 2026 sta snovna pogoja 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za delavce, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, bi se lahko po novem tako končala tudi zaposlitev.

Če bi želel ostati zaposlen, bi moral delavec predlagati nadaljevanje delovnega razmerja, za kar bi bilo potrebno soglasje delodajalca. Po veljavni ureditvi lahko delavec, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, ostane v zavarovanju in nadaljuje delo.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo konec leta 2025 v Sloveniji 24.440 uživalcev dela starostne pokojnine. Junija letos jih je bilo 22.144, od tega 17.435 prejemnikov 40 odstotkov starostne pokojnine in 4.709 prejemnikov 20 odstotkov (prva tri leta vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas je višja, nato se odmerni odstotek od iste osnove prepolovi).

V Gospodarskem krogu verjamejo, da morajo biti pravila jasna in predvidljiva ter da morajo omogočati pravočasno načrtovanje tako na ravni posameznika kot podjetja, zato rešitev podpirajo. "Ureditev prinaša večjo pravno predvidljivost, saj določa, da pogodba o zaposlitvi ob nastopu zakonsko določenih pogojev preneha veljati po samem zakonu. S tem se vzpostavlja jasen okvir za zaključek delovnega razmerja, ki je vnaprej znan obema pogodbenima strankama," sporočajo.

Delavec lahko najpozneje 90 dni pred predvidenim prenehanjem pogodbe pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja. Če delodajalec predlog zavrne, lahko delavec v 30 dneh od prejema odgovora uveljavlja sodno varstvo.

"V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da nova ureditev prinaša večjo urejenost prehoda v upokojitev in omogoča boljše kadrovsko načrtovanje. Delodajalci lahko pravočasneje načrtujejo prenose znanja, nasledstva in potrebe po novih zaposlitvah, delavci pa imajo jasno določeno možnost, da predlagajo nadaljevanje zaposlitve," dodajajo.

Tudi pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) ureditev ocenjujejo kot pozitivno, saj delodajalcem in delavcem postavlja jasnejši in vnaprej znan okvir prehoda iz zaposlitve v upokojitev. "Pričakujemo, da bo ureditev spodbudila bolj načrtovan generacijski prehod in pri delu upravičencev tudi dejansko upokojitev, vendar njenega obsega vnaprej ni mogoče zanesljivo oceniti," so povedali za Bloomberg Adria.

Učinek bo po njihovem mnenju dvojen: jasen trenutek prenehanja delovnega razmerja bo odpiral prostor za nasledstva in nove zaposlitve, možnost dogovorjenega nadaljevanja dela pa bo omogočala ohranitev izkušenih kadrov tam, kjer jih podjetja zaradi pomanjkanja delovne sile potrebujejo. "Ključna prednost zato ni avtomatično zmanjšanje zaposlenosti starejših, temveč predvidljiv, pravočasen in individualiziran prehod, ki podpira generacijsko menjavo ter prenos znanja."

Sindikati: predlog pomeni prisilno upokojevanje

Sindikalne centrale pa predlogu nasprotujejo in ga označujejo za ukrep prisilnega upokojevanja. Opozarjajo, da bi avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljevanje dela vezalo na soglasje delodajalca.

"Gre za ukrep, ki je v nasprotju s ciljem spodbujanja podaljševanja delovne aktivnosti starejših delavcev," so zapisali v skupnem stališču reprezentativnih sindikalnih central. Menijo, da predlagana ureditev omogoča "arbitrarno in diskriminatorno odločanje o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev".

Sindikati opozarjajo tudi, da bi lahko nekateri delavci zaradi avtomatičnega prenehanja zaposlitve ostali brez možnosti, da dosežejo 40 let delovne dobe, kar bi lahko vplivalo na višino njihovih pokojnin. Posebej izpostavljajo delavce, ki so začeli delati pozneje, prekarnе delavce in tiste z več prekinitvami v delovni dobi.

Predlog nove ureditve upokojevanja odpira tudi vprašanje, kdo odloča o koncu kariere. Foto: Depositphotos

Simič: Delavci, ki želijo delati, ne bodo avtomatično ostali brez dela

Ivan Simič, pravnik, davčni svetovalec in nekdanji direktor Finančne uprave RS (Furs), meni, da se tej temi daje prevelik poudarek in da je predlagana ureditev smiselna. "Dejstvo je, da danes, ko še nimamo tovrstne ureditve, kot je predlagana v interventnem zakonu, se za delo po upokojitvi odloči le približno 3,7 odstotka od vseh tistih delavcev, ki izpolnijo pogoje za upokojitev oziroma so upokojeni," pravi.

Simič ob tem poudarja, da predlog ne pomeni avtomatičnega konca dela za vse, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. Delodajalec lahko z nadaljevanjem zaposlitve soglaša, če soglasje zavrne, pa mora svojo odločitev utemeljiti, pri čemer ima delavec možnost sodnega varstva. Če delodajalec na predlog ne odgovori, se po predlogu šteje, da se delovno razmerje nadaljuje. "Torej, ne drži, da bodo delavci, ki želijo še delati, avtomatsko ostali brez dela. Zagotovljeno je pravno varstvo tega delavca," pravi Simič.

Kot primer ureditve, ki že določa zgornjo starostno mejo za opravljanje dela, izpostavlja sodnike in notarje, za katere velja meja 70 let. "Poleg tega pa imamo pri sodnikih in notarjih obvezno in prisilno upokojevanje konec leta, v katerem dopolnijo 70 let starosti," dodaja.

Delo po 65. letu ni izjema niti v slovenski politiki. V aktualnem sklicu državnega zbora je osem poslancev, starih 65 let ali več, med njimi je najstarejši 73-letni Franc Križan (Demokrati). 67 let je denimo dopolnil tudi aktualni predsednik vlade Janez Janša, ki je tudi prvak stranke SDS.

ZIURS, ki ga je DZ potrdil 11. maja, sicer še ne velja. Ustavno sodišče je 3. avgusta razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti referenduma o zakonu, zato bo 1. septembra začelo teči 35-dnevno obdobje za zbiranje najmanj 40.000 overjenih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Če bodo podpisi zbrani, bo o celotnem zakonu odločalo ljudstvo.