ZDA in Iran sta stopnjevala medsebojne povračilne napade, ameriška vojska pa je po smrti svojih pripadnikov izvedla nov val napadov na Islamsko republiko.
Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je v nedeljo sporočilo, da je zaključilo že deveti zaporedni večerni val napadov na iranska poveljniška središča, pomorske zmogljivosti, izstrelišča raket in brezpilotnih letalnikov ter komunikacijska omrežja. Namen operacije je bil "še dodatno zmanjšati" sposobnost Irana za napade na trgovske ladje in civilne pomorščake, ki plujejo skozi Hormuško ožino.
V soboto je bil ubit ameriški vojak severu Iraka, v sklopu nadzorovane detonacije neeksplodiranega iranskega brezpilotnega letalnika za enosmerni napad, je sporočila vojska prek družbenih omrežij. Še en vojak je bil pri tem ranjen.
Dan prej sta bila v Jordaniji ubita dva ameriška vojaka v napadu, ki so ga ZDA pripisale Iranski revolucionarni gardi. V napadu so bili ranjeni še štirje vojaki, eden pa je pogrešan.
S sobotno smrtjo se je skupno število padlih ameriških vojakov od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu 28. februarja povzpelo na 17. CENTCOM je sporočil tudi, da je v Jordaniji našel neidentificirane posmrtne ostanke in preiskuje, ali bi lahko šlo za pogrešanega vojaka.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo novinarjem dejal, da so "ti veliki domoljubi tvegali svoja življenja zato, da Iran ne bi pridobil jedrskega orožja". Na vprašanje o vojnih žrtvah je dodal, da mu je "zelo hudo".
"Tudi nocoj smo jih zelo močno zadeli in to smo storili v čast padlim pripadnikom," je Trump dejal o napadih na Iran.
Teden dni izmeničnih napadov se je razširil tudi zunaj strogo vojaških ciljev in zajel mostove, komunalno infrastrukturo ter pristaniške objekte, kar kaže, da je vrnitev h krhkemu premirju, podpisanemu prejšnji mesec, malo verjetna. K pesimizmu je prispeval tudi iranski zunanji minister Abas Aragči, ki je v nedeljo dejal, da bodo nekatere zahteve glede iranskega jedrskega programa morda ostale "nerešljive".
"Obe strani sta ujeti v spiralo stopnjevanja konflikta," sta zapisali analitičarki Bloomberg Economics Dina Esfandiary in Becca Wasser. "To bo najverjetneje prineslo zelo težak teden vojne – več napadov in povračilnih udarcev, nadaljnje stopnjevanje ter verjetno tudi višje cene nafte. Bolj ko se razmere zaostrujejo, težje se bosta Iran in ZDA umaknila s poti eskalacije."
Cena severnomorske nafte Brent se je najprej zvišala za skoraj štiri odstotke, nato pa del dobičkov izgubila, vendar je ostala nad 90 dolarji za sod, kar je najvišja raven od sredine junija.
Med vojno in mirom
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo novinarjem povedal, da Iran sicer še naprej pošilja signale, da si želi pogajanj, vendar ameriška vojska odgovarja na njegove raketne in brezpilotne napade. Opozoril je tudi na znake razkola znotraj iranskega vodstva med bolj pragmatičnimi krogi, ki si želijo dogovora, in trdolinijaši, ki zagovarjajo nadaljevanje spopadov.
Rubio je dejal, da ZDA napadajo iranske zmogljivosti, ki se uporabljajo za napade na trgovski ladijski promet skozi Hormuško ožino. "Dokler bo Iran vztrajal pri nadzoru mednarodne plovne poti, se bomo morali odzivati," je poudaril.
Glavno breme iranskega povračilnega odziva je znova nosil Kuvajt. Samo ta konec tedna je Kuvajtska naftna korporacija sporočila, da je bil na nedoločeni naftni lokaciji povzročen "obsežen materialni škodni dogodek", zaradi katerega so objekt evakuirali, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Zadeta sta bila tudi dva obrata za proizvodnjo električne energije in razsoljevanje vode.
Kuvajtska vojska je na družbenih omrežjih sporočila, da so napadi na elektrarne in razsoljevalne obrate povzročili požare ter "hudo škodo" na "ključnih državnih ustanovah".
Izrael je v nedeljo sporočil, da je v bližini izraelsko-sirske meje prestregel iranski brezpilotni letalnik. Obrambni minister Israel Kac je Teheran opozoril, da bo Izrael znova vojaško ukrepal, če bo napaden.
Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo dodatna bojna letala. Med njimi so lovci F-16 in F-35 ter dodatna letala za oskrbo z gorivom med letom. Premiki nakazujejo možnost nadaljnjega stopnjevanja ameriških vojaških operacij v regiji.
V ločenih izjavah so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar v soboto izrazili zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer, Jordanija pa je na pogovor poklicala iranskega diplomata. Združeni arabski emirati so poudarili, da napadov na civilno infrastrukturo, vključno s šolami, bolnišnicami, obrati za razsoljevanje vode, energetskimi objekti in prometnimi vozlišči, "v nobenem primeru ni mogoče sprejeti ali upravičiti".
Napetosti so se zaostrile tudi v Hormuški ožini, ključni pomorski poti za svetovno oskrbo z energenti, ki je v središču pogajanj in nad katero Teheran skuša uveljaviti nadzor. Mornarica Iranske revolucionarne garde (IRGC) je v nedeljo sporočila, da je ustavila štiri neidentificirana plovila, ki so po njenih navedbah poskušala uporabiti "nevarno plovno pot", potem ko naj bi prezrla opozorila.
Po navedbah mornarice sta dve plovili "doživeli nesrečo in bili zaustavljeni", preostali dve pa sta "opustili načrtovano pot in se obrnili nazaj". Ob tem je sporočila, da "skozi Hormuško ožino brez usklajevanja in dovoljenja ne bo šla niti kaplja nafte, plina ali kemičnih gnojil".
Britanska služba UK Maritime Trade Operations (UKMTO) je sporočila, da je od vojaških oblasti prejela informacijo o ladji, ki gori severozahodno od kraja Kumzar v Omanu. Dodala je, da vzrok požara za zdaj ni potrjen.
"Naftni trg se znova zaostruje, kar bo verjetno še naprej podpiralo visoke cene nafte," je po telefonu dejal Giovanni Staunovo, analitik za surovine pri UBS Group AG. "Ponavljajoči se napadi na ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, so zmanjšali število tankerjev, ki zapuščajo Perzijski zaliv, napadi na energetsko infrastrukturo pa bodo po vsej verjetnosti še naprej vzbujali zaskrbljenost med udeleženci na naftnem trgu."
Konec dogovora
Teheran je v soboto sporočil, da ne bo več spoštoval pogojev začasnega mirovnega dogovora, potem ko je v povračilo za ameriške napade izvedel obsežne napade na ameriške zaveznike na Bližnjem vzhodu.
Poleg pogostejšega bombardiranja Irana so ZDA znova uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč in odpravile izjemo pri sankcijah, ki je omogočala izvoz iranske nafte.
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je ZDA zagrozil z "nepozabnimi lekcijami". V sobotni izjavi je dejal, da so ameriške kršitve memoranduma – 60-dnevnega premirja, med katerim sta se ZDA in Iran pogajala o ponovnem odprtju Hormuške ožine in omejitvi iranskega jedrskega programa – "znova vsem dokazale, kako brezvredna in neverodostojna je podpis ameriškega predsednika".
Hamenej se v javnosti ni pojavil od prvih dni vojne, ko so ameriški napadi ubili njegovega očeta, njega pa huje ranili. Po navedbah iranskih oblasti je bilo od 27. junija v ameriških napadih ubitih 50 ljudi, več kot 500 pa jih je bilo ranjenih.
__
Pri nastanku članku so prispevali še Dana Williamsa, Josha Wingrova, Wendy Benjaminson in Ramseyja Al-Rikabija - Bloomberg.
.webp){kind=icon}
