Hantavirus na križarki vznemiril svet, strah pred novo pandemijo narašča

Negotovost glede tega, ali bo Španija sprejela nizozemsko križarko Hondius, na kateri se je pojavila okužba s smrtonosnim hantavirusom (do kanarskega otoka Tenerife naj bi prispela jutri, torej v nedeljo), in iskanje potnikov, ki so ladjo zapustili še pred potrditvijo prvega primera, sta v javnosti znova obudila strah pred možnostjo nove pandemije, podobne tisti, ki jo je povzročil covid-19.

Čeprav so predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ali v izvirniku WHO) poudarili, da je tveganje za širšo javnost majhno in da najnevarnejši južnoafriški sev hantavirusa ni primerljiv z najnevarnejšimi sevi koronavirusa, smrt treh potnikov ter večje število ljudi s simptomi okužbe krepita zaskrbljenost po svetu.

Hantavirusi so skupina virusov, ki jih prenašajo glodavci, pri ljudeh pa lahko povzročijo hude, v nekaterih primerih tudi smrtne bolezni. Glede na sev lahko prizadenejo pljuča ali povzročijo hemoragično mrzlico z okvaro ledvic. Okužbe so redke, vendar so lahko zelo resne, pri nekaterih oblikah hantavirusnega pljučnega sindroma pa smrtnost presega 40 odstotkov.

Okužba se je razširila po Evropi

Okužba se je pojavila na čezoceanski potniški ladji Hondius, ki je s približno 150 potniki plula iz Argentine proti Evropi. Pot je vključevala tudi postanke na Antarktiki in na oddaljenih otokih južnega Atlantika.

Prvi znani primer so zabeležili pri 70-letnem potniku iz Nizozemske. Pred smrtjo, do katere je prišlo med približevanjem ladje otoku Sveta Helena, je imel vročino in prebavne težave. Pozneje je zbolela tudi njegova leto dni mlajša žena. Bila je med 28 potniki, ki so 24. aprila zapustili ladjo in se izkrcali na Sveti Heleni, nato pa je umrla v bolnišnici v Južni Afriki.

Tretja smrtna žrtev je bila nemška državljanka, ki je nekaj dni pozneje umrla na ladji. Vmes sta bila hospitalizirana še dva potnika: eden v Zürichu, drugi v Johannesburgu.

Okužbo s hantavirusom so na ladji uradno potrdili 4. maja. Nizozemska vlada je nato sporočila še, da je bila v Amsterdamu hospitalizirana ženska, zaposlena kot stevardesa pri KLM. Bila je na istem letalu kot žena nizozemskega potnika, ki je umrl na Hondiusu; ta je pozneje umrla v Johannesburgu.

Bloomberg

 

Nizozemske oblasti so stopile v stik z vsemi potniki z leta družbe KLM in jih redno spremljajo, tri osebe z ladje pa so premestili v bolnišnice v Amsterdamu. Tudi švicarske oblasti poskušajo izslediti vse, ki so bili v stiku z obolelim Švicarjem, hospitaliziranim v Zürichu. Med okuženimi je tudi 65-letna nemška državljanka, ki so jo prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Düsseldorfu. Španska vlada pod vodstvom premierja Pedra Sáncheza je šele po mednarodnih pritiskih dovolila, da ladja pristane v pristanišču kanarskega otoka Tenerife. Pred tem je bila tri dni zasidrana pri Zelenortskih otokih. Predsednik Kanarskih otokov Fernando Clavijo Batlle je odločitev kritiziral in opozoril na pomanjkanje preglednosti.

Po oceni komentatorja katalonskega dnevnika El Periódico de Catalunya je zaskrbljujoče predvsem to, da se je incident spremenil v politično obračunavanje in vnesel nemir v razmere, ki bi zahtevale predvsem mirnost, jasne informacije in preglednost.

"Spomin na pandemijo bi moral biti dovolj močan opomin, da se izognemo vsakemu neutemeljenemu alarmizmu in retoriki, ki izkrivlja resničnost," je poudaril Albert Sáez. Po njegovem je edini pravi odziv pomoč tistim, ki jo potrebujejo, seveda ob vseh nujnih previdnostnih ukrepih.

Od kod okužba na križarki

Kako se je okužba razširila na ladji, za zdaj še ni povsem pojasnjeno. Umrli nizozemski par je od konca novembra potoval po več državah Južne Amerike, vendar še ni potrjeno, ali se je kdo od njiju z virusom okužil prav na tej poti. Argentinske oblasti so zato napovedale, da bodo na območja, ki sta jih obiskala, poslale strokovne ekipe, ki bodo preverile morebitno prisotnost virusa.

Po doslej znanih informacijah sta pred vkrcanjem na križarko potovala po Argentini, Čilu in Urugvaju, kjer sta opazovala ptice in obiskovala tudi kraje, kot so velika odlagališča odpadkov. Takšna območja so lahko tvegana, saj se tam pogosto zadržujejo glodavci, ki prenašajo hantavirus. Južnoafriški strokovnjaki so ugotovili, da sta bila okužena z najnevarnejšim južnoameriškim sevom hantavirusa, ki je poseben tudi zato, ker se lahko prenaša s človeka na človeka.

Bloomberg

 

Tako imenovani andski sev hantavirusa naj bi se na ladji razširil zaradi daljšega zadrževanja potnikov v skupnih, slabše prezračenih prostorih.

Hantavirus se praviloma prenaša z glodavcev na ljudi. Najpogosteje se okužba zgodi ob vdihavanju prašnih delcev, onesnaženih z urinom, iztrebki ali slino glodavcev, predvsem v zaprtih prostorih brez zadostnega prezračevanja. Prenos je mogoč tudi ob stiku z okuženimi površinami ali po ugrizu glodavca.

Začetni znaki okužbe so podobni gripi: vročina, izrazita utrujenost, bolečine v mišicah in glavobol. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo še slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu.

Pri težjem poteku se lahko bolezen hitro razvije v resne dihalne zaplete. V pljučih se začne nabirati tekočina, zato bolniki potrebujejo intenzivno zdravljenje, v najhujših primerih tudi pomoč pri dihanju z respiratorjem. Inkubacijska doba običajno traja od enega do šestih tednov po izpostavljenosti virusu.

Za hantavirusne okužbe ni posebnega protivirusnega zdravila, prav tako ni široko dostopnega cepiva. Kljub temu lahko zgodnje zdravljenje pomembno izboljša izid, zlasti pri bolnikih, pri katerih se razvijejo hudi respiratorni zapleti.

Podobnosti s covidom-19

Kolumnist francoskega nacionalnega radia France Inter Pierre Haski v dogajanju vidi določene vzporednice s pandemijo covida-19. Po njegovem nezmožnost, da bi na ladji pravočasno prepoznali prve znake bolezni, spominja na omahovanje in nasprotujoče si odzive ob prvem pojavu koronavirusa, čeprav za zdaj nič ne kaže, da bi se ta primer lahko razvil v pandemijo.

"Pravo vprašanje, ki ga odpira to novo opozorilo, je, ali se je svet iz pandemije covida-19 česa naučil in ali smo danes bolje pripravljeni na skupno soočanje s pojavi, ki jih epidemiologi v globaliziranem svetu štejejo za neizogibne. Gre za svet, v katerem vsako leto potuje na stotine milijonov ljudi in v katerem človek vse globlje posega v življenjski prostor rastlin in živali, na koncu pa za to plača ceno," poudarja Haski. Njegov odgovor je žal negativen.

Bloomberg

 

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da skupaj z nacionalnimi oblastmi in upravljavcem ladje usklajuje odziv na izbruh. To vključuje zdravstvene evakuacije ter oceno tveganja za potnike in posadko. Generalni direktor SZO Tedros Ghebreyesus je dejal, da je pri prejšnjih okužbah s tem virusom do prenosa med ljudmi prišlo le ob "dolgotrajnem stiku", kar naj bi veljalo tudi v tem primeru.

"Ko je eden od potnikov 9. aprila na ladji razvil simptome, ni bilo suma na hantavirus, zato vzorcev takrat niso odvzeli," je povedal Ghebreyesus. Dodal je, da so bili vzorci odvzeti šele v Južni Afriki in da bi se lahko pojavili še dodatni primeri, saj lahko inkubacijska doba traja tudi do šest tednov. "Čeprav je položaj resen, SZO tveganje za javno zdravje ocenjuje kot nizko."

Virologinja SZO Anaïs Legand je pojasnila, da je ta izbruh "najbolj nenavaden" predvsem zaradi prenosa virusa med ljudmi na ladji. Po njenih besedah gre za "zelo specifično okolje" in za "prvi doslej dokumentirani primer takšnega prenosa pri tem konkretnem virusu".

"Za zdaj ni znakov, da bi bilo v ozadju še kaj posebej nenavadnega," zagotavlja Legand. Tudi njeni kolegi iz SZO poudarjajo, da "to ni SARS-CoV-2", da "ne gre za začetek pandemije covida" in da so ukrepi na ladji predvsem previdnostni, namenjeni preprečevanju nadaljnjega širjenja okužbe.