Top 5 novic za začetek dneva: Omejitve cene plina in vrnitev Grčije

Dobro jutro. V nedeljo so se na volišča odpravili Švicarji. Ti so na največ glasov namenili desničarski stranki švicarska ljudska stranka, so pokazali rezultati vzporednih volitev. Osvojila naj bi 29 odstotkov glasov, 3,4 odstotne točke več kot pred štirimi leti. Največ, 4,1 odstotne točke,  so izgubili Zeleni, ki so prepričali 9,1 odstotka volivcev.

Evropske borze so pretekli teden končale na sedemmesečnem dnu. Tudi nemški delniški indeks Dax je upadel na najnižjo vrednost v sedmih mesecih. Delnice upadajo predvsem zaradi nevarnosti stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu, rasti donosnosti na državne obveznice ter slabših poslovnih rezultatov podjetij.

ECB res ne bo več dvigala obrestnih mer?

Nekateri največji upravljavci premoženja v Evropi menijo, da se trgovci motijo, ko stavijo na to, da je ECB končala dvigovanje obrestnih mer, piše Bloomberg. Regija je kot neto uvoznica energije še posebno izpostavljena naraščajočim cenam, če se kriza na Bližnjem vzhodu zaostri, trgi pa podcenjujejo možnost dodatnega zaostrovanja, menijo v Legal & General Investment Management, Vanguard Asset Management Ltd in Robeco Groep.

To je v nasprotju s trgom poslov zamenjav, kjer v tem tednu pričakujejo premor. Na prihodnjem zasedanju ECB pa dajejo dvigu za 25 bazičnih točk  le 10-odstotno možnost. V ZDA trg zamenjav kaže 40-odstotno možnost, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve ponovno dvignila ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.

Eden od argumentov v korist premora je javnofinančno stanje v Italiji, ki se je zaradi zastoja rasti poslabšalo. Dodatno zaostrovanje bi vplivalo na gospodarsko dejavnost in bi lahko še podražilo zadolževanje, kar bi lahko državo potisnilo v dolžniško krizo. Član Sveta ECB Gabriel Makhlouf je v začetku oktobra dejal, da je razpon donosnosti italijanskih obveznic glede na primerljive obveznice nekaj, na kar bodo zelo pozorni. Razpon med donosi na italijanskih in nemških 10-letnih obveznicah je pred kratkim presegel 200 bazičnih točk, kar je najvišja raven po februarju.

Grčija ni več za 'v smeti'

V petek zvečer je bonitetna agencija Standard & Poor's kot prva od treh bonitetnih agencij državo znova ocenila kot vredno naložb. Več kot desetletje po začetku dolžniške krize je Grčija naredila pomemben korak k normalizaciji razmer. Standard & Poor's je zvišal kreditno sposobnost države z BB+ na BBB‒ in s tem na investment grade oziroma 'sprejemljivo naložbeno bonitetno oceno', je poročal Bloomberg. Pred tem so bili grški vrednosti papirji ocenjeni kot 'smeti', kar pomeni, da gre za tvegane obveznice, ki ne izkazujejo upravičenosti za naložbe.

"Grški vladi je ob podpori zelo hitrega gospodarskega okrevanja uspelo preseči lastne proračunske cilje kljub postopnemu povečevanju socialnih transferjev," so sporočili iz S&P. Bonitetna agencija je obete Grčije ocenila kot stabilne, z nadaljnjim zmanjševanjem državnega dolga glede na bruto domači proizvod, ki bi lahko vodila do nadaljnjega dviga bonitetne ocene v prihodnosti. Zasluge za okrevanje Grčije pripisujejo premierju Kiriakos Micotakisu.

Bloomberg

Po finančni krizi, ki se je začela leta 2010, je bila bonitetna ocena grških obveznic znižana na nižji investicijski razred. Država je bila na robu finančnega zloma in se je morala zateči k trem obsežnim mednarodnim programom finančne pomoči. Grško gospodarstvo bo leta 2023 po vladnih napovedih zraslo za 2,3 odstotka in leta 2024 za tri odstotke, kar je veliko bolje od večine drugih evropskih držav. Turizem, ki se mu obeta še eno rekordno leto, je še naprej glavno gonilo gospodarstva.

Podaljšanje omejitve cene plina?

Evropa razmišlja o podaljšanju omejitve cen plina, ki so bile uvedene v začetku leta, zaradi bojazni, da bi konflikt na Bližnjem vzhodu in morebitna sabotaža plinovoda zvišala cene pozimi, je poročal Financial Times. Od uvedbe omejitve ni bilo zaznati negativnih učinkov. Cene so bile letos skoraj 90 odstotkov nižje kot v letu 2022, še izhaja dokumenta.

Z dokumentom želijo podaljšati zakonodajo o izrednih razmerah, ki je državam članicam omogočila pospešitev izdajanja dovoljenj za vetrne elektrarne in parke sončnih elektrarn. Evropska komisija naj bi prihodnji mesec predstavila predlog in katere ukrepe naj bi podaljšali. Dogovor o evropskem mehanizmu za omejitev cen zemeljskega plina so ministri dosegli decembra 2022. Cene zemeljskega plina so bile v Evropski uniji po dogovoru omejene pri 180 evrih za megavatno uro.

Cene zemeljskega plina so v Evropi v zadnjem tednu rasle. Terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v prihodnjem mesecu so se na nizozemskem vozlišču le oktobra zvišale za 30 odstotkov. Trenutno se gibljejo pri 50 evrih za megavatno uro. Pozitivno v tej zgodbi je, da so evropski plinohrami 98-odstotno polni.

Najbolj brani članki:

Ivo Boscarol: Prej snoval drone, zdaj obrambo pred njimi

Na dražbo hiša lastnice znane propadle lepotne klinike

Bitcoin znova proti 30 tisoč dolarjem, kaj je v ozadju rasti?

E-pismo: Zgovoren molk ob cesarjevih novih oblačilih

Poslovanje Tesle opozorilo za avtomobilsko industrijo

 

Kaj spremljamo danes:

Objavljeni bodo podatki o razpoloženju potrošnikov v območju evra.

Potekala bo seja državnega zbora za finance, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog proračunskih dokumentov in vložena dopolnila k predlogu proračuna za leto 2025.

Statistični urad (Surs) bo objavil podatke o plačah zaposlenih pri pravnih osebah v avgustu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar