Ameriški predsednik Donald Trump nastopa z novimi agresivnimi grožnjami o uničenju iranskih elektrarn, ki naj bi se začele v torek, ter napovedal, da bo državo doletel "pekel", potem ko so več kot dan po sestrelitvi lovca rešili njegovega (ameriškega) pilota.
Iran je zavrnil Trumpov najnovejši ultimat za ponovno odprtje Hormuške ožine in sporočil, da bo polno delovanje obnovil šele, ko bo povrnjena vojna škoda. Teheran je nadaljeval napade na energetske cilje v sosednjih državah Zaliva, vključno s sedežem kuvajtskega naftnega sektorja.
Trump je ob ponovni grožnji napadov na iransko civilno infrastrukturo v objavi na družbenih omrežjih uporabil kletvico in za Axios dejal, da bo "razstrelil vse tam", če Iran ne sklene dogovora. Napovedal je novinarsko konferenco v ponedeljek ob 13. uri ter omenil rok v torek ob 20. uri, brez dodatnih podrobnosti.
Axios poroča, da ZDA, Iran in regionalni posredniki razpravljajo o pogojih za morebitno 45-dnevno premirje, ki bi lahko vodilo do konca spopadov, pri čemer se sklicuje na štiri ameriške, izraelske in regionalne vire. Neimenovani viri menijo, da so možnosti za dogovor v naslednjih 48 urah majhne.
Trump je 26. marca Iranu postavil tudi 10-dnevni rok za ponovno odprtje Hormuške ožine, ki poteče v ponedeljek zvečer. Njegova grožnja z bombardiranjem civilnih elektrarn bi lahko po mednarodnem pravu pomenila vojni zločin.
Pozno sobotno operacijo, ki jo je Trump pohvalil, je izvedlo več deset ameriških letal, ki so reševala ranjenega člana posadke iz gorskega območja v Iranu, dan po tem, ko je bila rešena še ena oseba iz tega istega letala F-15E.
Misija je trajala dva dni in vključevala več sto pripadnikov specialnih enot, ameriška letala pa so bombardirala in streljala na iranske konvoje, da bi jih odvrnila od območja, kjer se je skrival pilot, poroča New York Times.
Predsednik obveščevalnega odbora predstavniškega doma Rick Crawford je za Fox News povedal, da ZDA niso imele žrtev, so pa uničile "nekaj" letal na tleh v Iranu, da ne bi padla v sovražne roke.
Sestrelitev ameriškega letala je omajala podobo nepremagljivosti, ki jo je Trump skušal ustvariti, medtem ko vojna z Iranom vstopa v drugi mesec. Iranski napadi so skoraj ustavili promet skozi Hormuško ožino, po kateri običajno potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, kar je zvišalo cene energije in pretreslo svetovne trge.
V zadnjih 24 urah je skozi ožino z dovoljenjem Irana plulo 15 ladij, kar je približno 90 odstotkov manj kot pred začetkom konflikta, poroča agencija Fars.
Cene nafte so po Trumpovih grožnjah zrasle, Brent pa se je zvišal za približno 1,4 odstotka na več kot 110 dolarjev za sod. Japonske delnice so v ponedeljek zjutraj zrasle zaradi poročil o delnem prehodu ladij.
Konflikt povzroča nihanja cen, visoki stroški goriv, kot sta letalsko gorivo in dizel, pa grozijo z novim valom inflacije. Članice OPEC+ so simbolično zvišale proizvodne kvote za maj.
V ZDA je povprečna cena bencina presegla 4 dolarje na galono prvič po letu 2022, kar predstavlja politično tveganje za Trumpovo administracijo in republikance pred novembrskimi volitvami.
Zaloga orožja
Končanje konflikta ne bo enostavno, saj sta tako ZDA kot Iran zavrnila zahteve drug drugega, medtem ko Izrael želi dodatno oslabiti iranske vojaške zmogljivosti.
Izrael ocenjuje, da ima Iran še vedno več kot 1.000 raket, ki ga lahko dosežejo, medtem ko ima Hezbollah v Libanonu do 10.000 raket kratkega dosega.
Izrael je sporočil, da je napadel petrokemični kompleks v jugozahodnem Iranu, kjer naj bi bilo ubitih pet ljudi in ranjenih 170.
Bloomberg
Kuvajtski naftni sektor je bil v nedeljo ponovno tarča napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili požare v rafinerijah. Napadi so sledili požaru na sedežu Kuwait Petroleum Corp.
Napad na elektrarne in obrate za razsoljevanje vode je povzročil veliko škodo in izpad dveh proizvodnih enot.
Podjetje Borouge PLC je ustavilo delovanje petrokemičnega obrata v Abu Dabiju zaradi požarov, ki so nastali po prestreženih iranskih napadih.
Nove grožnje z napadi na infrastrukturo
Izrael je v zadnjih 24 urah napadel več kot 120 sistemov zračne obrambe in raket v Iranu, obrambni minister pa je zagrozil z novimi napadi na infrastrukturo.
Iranski raketni napad je ciljal industrijski objekt v južnem Izraelu, kjer je šrapnel povzročil manjšo škodo brez poškodb.
Zunanje ministrstvo Omana je sporočilo, da je z Iranom razpravljalo o možnostih za zagotovitev nemotenega prometa skozi Hormuško ožino.
Iran je napovedal, da bo Irak izvzet iz omejitev plovbe, kar omogoča do 3 milijone sodov nafte dnevno.
Naftni tanker Suezmax Ocean Thunder je zapustil ožino na poti v Malezijo; takšna plovila lahko prevažajo približno milijon sodov nafte.
V konfliktu je bilo ubitih več kot 5.000 ljudi, skoraj tri četrtine v Iranu, ter več kot 1.460 v Libanonu, kjer Izrael vodi vzporedno vojno proti Hezbollahu.
.webp){kind=icon}
