Test: Octavia ostaja Škodina družinska klasika

Znamka Škoda ima med slovenskimi kupci poseben status, ki se v mnogočem prekriva s sestrsko znamko Volkswagen, le z eno pomembno razliko – sprejemljivo (osnovno!) ceno. To odkazujejo tudi prodajne številke, saj gre za najbolje prodajani model Slovencem tako drage znamke (lani so jih prodali 1.700), ki že nekaj let zavzema dobrih 10 odstotkov slovenskega trga. Simbol uporabnosti z dodatno zabelo praktičnih in priročnih rešitev ter zmerno ceno, Škodinih adutov, torej, je v njeni modelski ponudbi namreč že vse od konca 90. let prav octavia.

Čas teče, octavia vztraja

Ko je na domači trg zapeljala prva generacija in z njo prvi testni primerki, so bili ti povečini prav takšni kot aktualni testni avtomobil. Dobesedno, saj je šlo za petvratno limuzino oziroma fastback, še celo barva je bila podobna; edina razlika je bil takratni škrlatni odtenek in pa seveda pogon.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Prav slednji je v primerjavi s prvimi generacijami s konca 90. let glavna razlika, saj so takrat kraljevali varčni turbodizli, v okviru koncerna Volkswagen predvsem 1,9-litrski TDI, danes pa je štafeto koncernske varčnosti prevzel skromni 1,5-litrski bencinski blagi hibrid s turbopuhalom. Čeprav so se okusi slovenskih kupcev od takrat spremenili, saj ti tako kot na širšem evropskem trgu vse pogosteje posegajo po zajetnejših, višjih in tudi potratnejših športnih terencih (SUV), octavia v svojem bistvu ostaja takšna kot nekoč, ob tem pa ne izgublja kupcev.

Morda se zapisano bere kot kritika, a ni tako, saj klasična limuzina s kot hangar zajetnim prtljažnikom, ki vase sprejme od 600 do 1.550 litrov prtljage, v poplavi SUV-ov in križancev vseh vrst deluje hkrati osvežujoče in tradicionalno. Njen prodajni uspeh je simbol tržnega uspeha češke znamke pri nas, saj so med petimi najbolje prodajanimi modeli trije Škodini. Če je VW golf, s katerim si octavia deli MQB-platformo, pojem racionalne družinske kombilimuzine celo do te mere, da njegov razred velja kar za 'golfovega', potem je 'sestra' octavia Škodina interpretacija tega, kako naj bi bil v osnovi videti družinski transport.  

Prostoren, udoben in logičen, so pridevniki, ki se porajajo ob njeni vsakdanji uporabi, kar znova potrjuje, da Čehi ostajajo zvesti izročilu izvirnika. Avtomobil še danes prepričuje z inteligentnimi in praktičnimi rešitvami, ki jih poznamo pod sloganom ''simply clever''. To med drugim velja za množico odlagalnih površin, kakršni so domiselna reža za telefon na sredinskem prekatu, manjši koš za smeti v voznikovih vratih, kljuke za obešanje vrečk in drugih enkratnih rešitev za shranjevanje lažjih predmetov v prtljažniku ter električno podprto zapiranje oziroma odpiranje prtljažnih vrat. Ja, preprosto pametno, pač.

 

Markanten svetlobni podpis

Tako kot Volkswagnovi snovalci pri prenovi golfa so se tudi Škodini pri prenovi svojega temelja modelske ponudbe lotili odmerjeno, po kontrarevolucionarnem principu ''ne spreminjaj, če deluje''. Zato so pričakovano največ pozornosti namenili prav zunanji podobi, natančneje svetilom, ki avtomobilu z manjšimi spremembami v geometriji bržčas dajo svojstven pečat.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

Po novem ima tako octavia spredaj matrična žarometa s 36 svetlobnimi segmenti namesto prejšnjih 24, ki objemata masko z novo geometrijo, pod katero se bohoti zajeten spojler z okrasno kromirano letvijo. A to velja le, če ob serijski opremi selection za 2.194 evrov dokupite svetlobni paket Paket Light & View, ki vsebuje še dinamična smernika in animirano funkcijo 'coming home'. 

Pomladitev je Škodini veteranki prinesla spremembe tudi zadaj, saj so luči na privzidgnjenem zadku fastbacka odslej v LED-tehniki. Končni vtis je skladna podoba z modernimi svetilnimi elementi, ki dajo limuzini zlasti v mraku markantno in unikatno noto oziroma podpis. A matrična tehnika žarometov ni samo za predstavo funkcije ''coming home'', saj samodejno prilagajanje snopa povečuje varnost in vidljivost.

Notranjost je v primerjavi z zunanjostjo doživela nekaj več pozornosti, zlasti to velja za večji zaslon, občutljiv za dotik, in prenovljeni informativno-zabavni sistem, podprt z vtičnikom AI-klepetalnika ChatGTP za glasovno ukazovanje. Pri tem naj izpostavimo, da je ta v primerjavi s spletno različico bistveno bolj okrnjen, zato so njegovi odgovori relativno skopi, nabor funkcij, ki jih lahko upravlja, pa relativno omejen. Toda tudi večji 13-palčni zaslon je del dodatne opreme, saj ta v osnovi meri 10 palcev. Za večjega, ki sicer bistveno izboljšuje berljivost prikazanih informacij, je treba odšteti dodatnega tisočaka.

Kot je razvidno iz kopice dodatne opreme, Škoda ostaja zvesta svoji prodajni strategiji relativno ugodne izhodiščne cene, ki pa z najrazličnejšimi dodatki začne hitro naraščati. Tako je bilo tudi v primeru testne različice, saj ta v osnovi stane 29.659 evrov, medtem ko bo, ozaljšana z nekaj dodatne opreme, za katero bi kdo pikro pristavil, da bi lahko bila v veliki meri del serijske, v vašo garažo zapeljala za konkretnih 37.883 evrov.

Varčen, a neuglajen blagi hibrid

Materiali v notranjosti so povečini dobre kakovosti (razen hrapave in trde plastike na vratnih ročajih), izdelava je solidna, ergonomija nezmotljivo Volkswagnova, se pravi vzorna. Sedeži s športnim pridihom nudijo dovolj bočne opore. Fizična stikala se v nasprotju s koncernskimi sorodniki še niso povsem poslovila, kar je dobrodošlo. Kot nenavadnega lahko omenimo dvokraki volan, ki v nasprotju z golfom VW stikal za upravljanje tempomata nima na obroču, ampak na obvolanski ročki, zaradi česar je voznikov delovni prostor oziroma upravljanje avtomobila manj intuitivno.   

1,5-litrski štirivaljnik najvišjo moč 110 kW (150 KM) razvije pri 5.500 vrtljajih, medtem ko je maksimalnega 250 Nm navora na razpolago od 1.500 vrt./min naprej. 48-voltni akumulatorski sklop in elektromotor delujeta kot zaganjač in generator, kar v praksi pomeni, da avtomobila v nobenem režimu vožnje ne žene izključno elektrika, saj je tej kvečjemu dodeljena vloga podpore pri speljevanju, pospeševanju ter tako imenovanem jadranju pri višjih hitrostih. Vse skupaj kot celoto povezuje sedemstopenjski samodejni dvosklopčni menjalnik DSG, katerega pretikanje je tekoče, čeravno včasih preveč sunkovito.

Pretirano sunkovito je tudi speljevanje, saj se motor pogosto prehitro zažene, pogonska kolesa pa zavrtijo v prazno, naslednjič pa je njegov odziv nedoločen. Nenavadno pri vsem skupaj je, da enak motor v kombinaciji z DSG v sorodnem golfu deluje bistveno bolj prepričljivo in uglajeno. A svetla točka hibrida - njegova poraba - ostaja enaka, saj smo v povprečju na testu porabili 6,5 litra na 100 km.