Nekdanji ljubljenec Slovencev drvi v višave in proti robu

Cene naftnih derivatov na bencinskih črpalkah so po ponovnem zaostrovanju konflikta na Bližnjem vzhodu poskočile. Še zlasti se je podražil dizel. Cena se je povzpela tik pod 1,9 evra, čeprav je vlada pretekli teden urgirala in odpravila prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve na izpuste ogljikovega dioksida. Razlika med ceno dizla in 95-oktanskega bencina je danes dosegla 30 centov na liter in je ena najvišjih doslej.

Dizel vse dražji, obeti pa niso najboljši

Na svetovnem trgu primanjkuje dizla. Novi spopadi na Bližnjem vzhodu znova ogrožajo dobave skozi Hormuško ožino, Rusija pa je po več mesecih ukrajinskih napadov z brezpilotniki na rafinerije omejila izvoz večine goriv. Analitiki ocenjujejo, da se bodo evropske zaloge do konca leta znižale na najnižje ravni v več letih. Obeti niso najboljši.

Kolikšen delež avtomobilov poganja dizelsko gorivo? Kako se giblje prodaja danes? Analizirali smo avtomobilski trg in o trendih povprašali distributerje.

Od skoraj polovice trga do obrobne vloge

Evropa je v še ne tako daljni preteklosti ljubila dizel. Ljubezenska zgodba je v Sloveniji vrhunec dosegla leta 2016, ko je delež dosegel 49,2 odstotka. Dizelski škandal je sicer že leta 2015 očrnil njegov ugled, ljubezen pa se je takrat ohladila in si nikoli več opomogla. Delež se je postopno in vztrajno manjšal. Leta 2020 se je še zadnjič vidneje povzpel na 33,2 odstotka, od takrat pa se je upad pospešil. Leta 2025 se je delež znižal na 15,2 odstotka, po prvem polletju 2026 pa je zdrsnil na 13,7 odstotka. S tem ga je letos presegel tudi električni pogon.

Kakšni so deleži po znamkah?

Pri Volkswagnu se je delež v zadnjih petih letih občutno zmanjšal. ''Medtem ko je bil dizelski pogon pred petimi leti pomemben del prodaje, danes opažamo izrazit premik kupcev proti bencinskim, hibridnim in električnim vozilom,'' so sporočili iz distributerja Volkswagna v Sloveniji. ''Leta 2022 so vozila z dizelskim motorjem v portfelju Audi zajemala 45 odstotkov, danes le še dobrih 20,'' je povedal direktor znamke Audi Franci Bolta.

Škoda je pred petimi leti beležila 40-odstoten delež dizelskega pogona. Danes se je ta delež zmanjšal za skoraj polovico, sporočajo iz Škode. Pri znamki Mercedes-Benz je dizelski pogon v prvem polletju zajemal približno 30 odstotkov prodaje, pred petimi leti pa je njegov delež znašal približno polovico, so sporočili iz distributerja Star Import.

''Pri Peugeotu je delež dizelskih vozil padel z 31,8 odstotka v letu 2021 na približno šest odstotkov letos,'' so sporočili iz distributerja znamke Peugeot. Pri Citroënu se je delež zaradi močne prisotnosti dostavnih vozil zmanjšal manj, priznavajo pri C Automobili Import. Leta 2021 je dizel zajemal 49,2 odstotka celotne prodaje (osebna in gospodarska vozila), letos pa le približno 32 odstotkov. ''Pri osebnih vozilih je delež upadel s 33,7 na 16,1 odstotka,'' so pojasnili.

Vse več znamk mu obrača hrbet

Analiza kaže, da so na dizelski pogon še vedno najbolj navezane evropske znamke, med njimi pa še precej izrazito nemške premijske znamke. Na trgu je dizel tako globoko zasidran tudi pri kupcih nekaterih dražjih avtomobilov. ''Dizelski motorji so pogostejša izbira pri vozilih iz višjih segmentov, predvsem pri modelih audi Q5, audi A6 in audi Q7/Q8,'' je potrdil Bolta. Pri Mercedes-Benzu so najbolj iskani pri večjih SUV-jih, poslovnih limuzinah in lahkih gospodarskih vozilih, so dodali pri Star Importu.

Audi

V absolutnih številkah prevladuje Volkswagen, ki mu sledijo Škoda, Ford, Mercedes-Benz in BMW. Omenjenih pet znamk si je v prvem polletju razdelilo 72,3 odstotka trga dizelskega pogona. Podobno primerjavo smo naredili ob koncu leta 2023. Pri večini znamk so se deleži od takrat občutno znižali; najbolj je delež upadel pri znamki Volvo. Leta 2023 je 40-odstotni delež novih volvov poganjal dizel, danes pa ga več ni v ponudbi. Izjema je Mazda, ki je od 2023 delež dizelskega pogona povečala s sedem na 10 odstotkov.

Kdo vztraja pri dizelskem pogonu?

Distributerji se strinjajo, da tu prevladujejo kupci, ki prevozijo veliko kilometrov. ''Predvsem na avtocestah, kjer je njegova nizka poraba še vedno pomembna prednost,'' pišejo pri Emil Freyu. Med tipičnimi kupci še vedno izstopajo poslovni uporabniki in vozni parki, komercialisti in vozniki, ki dnevno opravljajo daljše relacije, kupci večjih SUV-modelov, družine, ki pogosto potujejo na daljše razdalje, še opažajo pri Volkswagnu.

Kdor se odloči, da bo opustil dizelski pogon, se najpogosteje odloči za elektrificirane bencinske pogone, predvsem blage hibride (MHEV) in priključne hibride (PHEV), še dodajajo pri Emil Freyu. Pri Audiju dizelski pogon kupci najpogosteje nadomestijo z bencinskimi motorji, ki trenutno še zajemajo največji delež v portfelju. Sledijo priključni hibridi ter električni pogon, katerega delež izjemno raste, kot pravi Bolta. Dodaja, da se poslovni uporabniki zaradi davčnih ugodnosti pogosto odločajo za električna vozila. ''Zaradi nizkih stroškov goriva so pogosta izbira priključni hibridi.''

Kaj stoji za padcem dizelskega pogona?

Razlogov je jasno več. Pri Škodi pravijo, da razlika v porabi med bencinskim in dizelskim pogonom ni več tako velika, kot je bila nekoč. ''Tudi cena goriva je trenutno na strani bencinskega pogona.'' Pri Emil Freyu opozarjajo na pomembno dejstvo. ''Kupci se pogosto odločijo za drug pogon zato, ker pri želenem modelu dizelska različica ni več na voljo.'' Priznavajo tudi, da več kupcev zavestno izbira novejše tehnologije, predvsem blage hibride.

Ekonomika dizelskega motorja danes ni več tako izrazita, hkrati pa so sodobni bencinski, hibridni in električni pogoni postali bistveno učinkovitejši, dodajajo pri Volkswagnu. ''Električna vozila postajajo vse bolj privlačna zaradi subvencij in davčnih ugodnosti, priključni hibridi zaradi možnosti vsakodnevne vožnje izključno na elektriko, pri daljših relacijah pa je na voljo še klasičen bencinski motor,'' zaključuje Bolta. ''Kupci so danes bistveno bolj odprti za elektrificirane pogone kot pred nekaj leti,'' še opažajo pri Emil Freyu.