Cene emisijskih kuponov podivjale, rekordno drag tudi plin

Cene emisijskih kuponov (EU ETS), ki jih med drugim kupujejo termoelektrarne, so dosegle rekordne vrednosti. Zavihtele so se na 99 evrov za tono, kar je nova rekordna vrednost. Februarja so vrh dosegle pri 96 evrih in se nato umirile pri 80 evrih za tono. Razlog za rast cen emisijskih kuponov je vse večje število evropskih termoelektrarn, ki s plina prestopajo na emisijsko intenzivnejši premog. Za obratovanje morajo zato kupiti več emisijskih kuponov.

Povečanje povpraševanja po emisijskih kuponih sta pred tem povzročila že vročinski val in suša. Zaradi nizkega vodostaja manj električne energije proizvedejo hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki lahko za hlajenje reaktorja uporabijo le manjšo količino vode. Manjša proizvodnja iz omenjenih elektrarn in večja potrošnja električne energije zaradi intenzivnejšega ohlajanja prostorov sta povzročili, da več električne energije proizvajajo plinske termoelektrarne, kar je povečalo povpraševanje po emisijskih kuponih.

Gibanje cen emisijskih kuponov je direktno povezano s cenami plina. Te so v Evropi danes znova poskočile na rekordne vrednosti. Na konkurenco med gorivi v evropskem elektroenergetskem sektorju pomembno vpliva cena prehoda s premoga na plin. Zaradi vojne v Ukrajini mora namreč vse več termoelektrarn namesto plina kuriti premog.

Ker premogovne elektrarne oddajajo približno dvakrat več izpustov ogljika v primerjavi s plinskimi elektrarnami, bodo imele elektrarne na premog višje stroške obratovanja. Višje cene kuponov posledično večajo zanimanje za plin, ki proizvaja manj izpustov, kar se odrazi v višjih cenah plina. Cena terminske pogodbe za zemeljski plin na nizozemski borzi se je danes povzpela na rekordnih 247 evrov za megavatno uro.

V začetku leta je Evropska komisija objavila načrt za prodajo več emisijskih kuponov, da bi spodbudila končanje odvisnosti EU od ruskega plina. Komisija je razkrila 210 milijard evrov vreden načrt za Evropo, s katerim želi do leta 2027 prekiniti odvisnost od ruske energije in ga uporabiti za pospešitev prehoda na zeleno energijo. Komisija ima v rezervah 2,6 milijarde emisijskih kuponov. Do konca desetletja namerava prodati dodatnih 200 do 250 milijonov kuponov.

Z januarjem 2021 je EU ETS vstopil v četrto fazo trgovanja (2021–2030). Število emisijskih kuponov naj bi se po letu 2021 letno znižalo za 2,2 odstotka. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi je ključni instrument strategije Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam, s katerim želi doseči svoje podnebne cilje.

Sistem je bil vzpostavljen leta 2005 in je najstarejši mednarodni sistem trgovanja z izpusti na svetu. Zajema približno 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU iz sektorjev energetike, industrije in letalstva ter velja v 27 državah članicah EU, v Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem.