Debelost je eden največjih javnozdravstvenih izzivov na svetu. Poleg visokih stroškov, ki jih debelost povzroča zdravstvenim sistemom, in negativnega vpliva na posameznike s prekomerno telesno težo, debelost vpliva tudi na produktivnost na delovnem mestu.
V razvitem svetu je debelost kot dejavnik tveganja že prehitela kajenje in se je povzpela na prvo mesto vzrokov umrljivosti. Slaba prehrana in nezadostna telesna dejavnost sta glavna vzroka za debelost, ki ju je bolj ali manj možno preprečiti.
Debelost ima tudi številne negativne učinke na delovni proces, ki vplivajo tako na zaposlene kot tudi na delodajalce. Prekomerna telesna teža znižuje predvsem produktivnost delavcev zaradi fizičnih in duševnih težav, nižja produktivnost pa pomeni večje stroške za delodajalca.
Preberi še
Komentar: Rast produktivnosti in stroškov zaposlenih v maloprodaji
V letu 2022 so trgovske verige v regiji Adria ob dvomestni rast prihodkov močno povečale produktivnost.
09.01.2024
Kmalu novo učinkovito zdravilo za hujšanje?
Farmacevtsko podjetje Viking Therapeutics je predstavilo obetavne rezultate zdravila za hujšanje. Delnica poletela za 80 odstotkov.
27.02.2024
Komu bodo zdravila za hujšanje odgriznila dobičke
Nakupne navade uporabnikov zdravil za hujšanje so drugačne od splošne populacije. Ti kupujejo manj. Manj pa je tudi težav pri diabetikih, kar opažajo ponudniki dializ.
24.10.2023
Prekomerna telesna teža je prav tako povezana z večjim tveganjem za številne kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dve, srčne bolezni, visok krvni tlak in rakava obolenja. Zaposleni s prekomerno telesno težo so zaradi slabšega zdravstvenega stanja tudi pogosteje odsotni z dela.
Epidemija svetovnih razsežnosti
Več kot polovica ljudi v 34 od 36 držav članic OECD ima prekomerno telesno težo, skoraj polovica pa je debelih, je skupina s sedežem v Parizu navedla v nedavni študiji. Po njenih besedah sta se otroška in prekomerna debelost iz "redkega pojava", prelevili v "pogost pojav".
Poleg osebnega počutja in krajše pričakovane življenjske dobe naraščajoča težava zavira gospodarsko rast in povzroča dodaten pritisk na državne proračune, navaja OECD. Države članice organizacije za zdravljenje prekomerne telesne teže in z njo povezanih bolezni porabijo skupaj približno 311 milijard dolarjev na leto.
"V Sloveniji pri vseh ciljih Svetovne zdravstvene organizacije na področju življenjskega sloga države dosegamo pozitivne rezultate, razen na področju debelosti," so sporočili iz NIJZ. Glede na zadnje podatke je v Sloveniji med odraslimi 39 odstotkov oseb s prekomerno telesno maso in 20 odstotkov z debelostjo, delež oseb z debelostjo pa še vedno raste.
Debelost je dolgotrajna in težko rešljiva težava, ki se širi po vsem svetu, do leta 2035 pa naj bi prizadela skoraj četrtino ljudi, starejših od pet let, je navedeno v poročilu Svetovne zveze za debelost iz leta 2023. "Debelost med delavci povečuje odsotnost z dela, zmanjšuje produktivnost na delovnem mestu ter povečuje stopnjo prezgodnje upokojitve in smrti," piše v poročilu.
Poročilo še navaja, da se bo svetovni gospodarski strošek debelosti do leta 2035 več kot podvojil, in sicer na 4,27 bilijona dolarjev. Zdravljenje debelosti in prekomerne telesne teže ter vpliv visokega indeksa telesne mase na gospodarsko produktivnost bosta povzročila stroške v višini približno 2,9 odstotka svetovnega BDP, je razvidno iz podatkov zveze.
Vplivi na gospodarstvo
"V kontekstu debelosti ločujemo dve glavni vrsti vpliva na gospodarstvo," so povedali pri NIJZ. "Neposrednega, ko imajo zaradi debelosti delavci več specifičnih zdravstvenih težav, zaradi katerih lahko težje opravljajo svoje delo oziroma imajo težje poteke spremljajočih bolezni in posrednega, ko zaradi težav, povezanih z debelostjo enega družinskega člana, omejijo svoje aktivnosti tudi drugi družinski člani ali kako drugače povezani posamezniki."
Delovni procesi so zelo različni in pri nekaterih delovnih procesih struktura in sestava telesa nimata nobene vloge, povedo pri NIJZ. "Povečana mišična in tudi kostna masa ob ustrezni telesni zmožnosti lahko ugodno vplivata na delovni proces. Pri fizičnih delih bolj kot povečana telesna masa in debelost na delovno zmožnost pogosto vpliva telesna pripravljenost delavca. Delavci s povečano maščobno telesno maso, tudi če so sicer na tehtnici normalno težki, pa imajo lahko več zdravstvenih težav in posledično večjo odsotnost z dela."
Raziskava Richarda Sloggetta, ki je bil v letih 2018-19 posebni svetovalec za zdravje v britanski vladi, je medtem pokazala, da je debelost "gospodarska in zdravstvena časovna bomba", saj imajo območja v Angliji z največjimi stopnjami debelosti tudi najnižjo stopnjo produktivnosti, je pisal Guardian. Nasprotno pa imajo kraji z najvišjim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca veliko manjši delež ljudi s prekomerno telesno težo, je pokazala analiza.
"Na populacijski ravni debelost povezujemo z višjo stopnjo brezposelnosti, odsotnostjo z dela in višjim tveganjem za pojavnost drugih kroničnih nenalezljivih bolezni," povedo pri NIJZ. "Na pojavnost debelosti močno vplivajo različne družbene determinante zdravja in je v veliki meri posledica debelilnega okolja, ki posameznika usmerja v nezdrave izbire."
Lahko zdravila za hujšanje pomagajo?
Nova zdravila za hujšanje se uporabljajo izključno pri morbidni debelosti in samo ob indikaciji zdravnika, ki naredi načrt obvladovanja telesne mase za določeno osebo po principih klinične prehrane, opozarjajo pri NIJZ.
"Če se zdravila ne uporabljajo pravilno in ob ustrezni indikaciji, so lahko izrazito škodljiva za posameznika in v tem smislu ne morejo reševati javnozdravstvenega problema debelosti. Problem debelosti je kompleksnejši in ga je treba reševati s pomočjo različnih politik in ukrepov za ustvarjanje okolja, ki spodbuja zdrave izbire na področju življenjskega sloga," so povedali pri NIJZ.
"Zmanjšati je treba obremenitev debelilnega okolja, kar pomeni zmanjšanje ponudbe in marketinga energijsko goste ter hranilno revne visoko procesirane hrane, sladkih ter energijskih pijač, s hkratnim oblikovanjem bolj zdravih in manj predelanih živil," menijo pri NIJZ. Ob tem pa je treba po njihovih besedah zagotoviti infrastrukturo in različne možnosti za izvajanje redne telesne dejavnosti ter omogočiti življenjski slog, ki omogoča tudi dovoljšno količino spanja.