E-pismo: Lepo je biti Slovenec v svetu

Peklensko vroč teden z vami zaključujem Mihael Šmirmaul, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria. Muhasti maj, po katerem se marsikomu na sončni strani Alp med tem vročinskim valom kolca, sem se odločil preživeti na malenkost drugačen način. Obiskal sem bližnjevzhodno državo Irak, ki se po desetletjih vojn in nestabilnosti počasi postavlja na noge.

Puščavska država, ki je dolga leta zasedala naslovnice svetovnih medijev s pretresljivimi fotografijami nasilja, še zdaleč ni atraktivna turistična destinacija. Irak je na barvni lestvici slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve obarvan črno, ta barva pa državljanom svetuje, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo medtem svetuje vsem potnikom, ki se odpravljajo v državo, da pred odhodom spišejo oporoko.

A kako naj mlad človek doživi vse, kar svet ponuja, če ves čas posluša starejše ljudi, ki mu pridigajo s svojimi (pogosto upravičenimi) pogledi na svet. Odločitev, da obiščem Irak, sem upravičil z besedami angleškega komika in televizijskega voditelja Michaela Palina, ki je leta 2022 posnel dokumentarni film V Irak.

V eni od angleških pogovornih oddaj je dejal, da je opozorilo zunanjega ministrstva, ki državljanom svetuje, naj ne hodijo v neko državo, prvi pogoj, da se tja odpravi. Dodal je tudi, da pri vseh potovanjih poskuša najti nekaj, česar prej ni vedel, da razširi svoje obzorje in pogleda izza naslovnic.

Mihael Šmirmaul/osebni arhiv

 

V Irak sem se torej odpravil razširiti svoje obzorje in pogledati izza naslovnic, ki državo prikazujejo v negativni luči. Na srečo nisem bil sam, z menoj je potoval novinarski kolega iz Združenih držav Amerike Ryan Biller, tudi sam z radovednim nosom za kraje zunaj ustaljenih poti.

Na nenavadnem potovanju po Iraku sem se naučil marsičesa, predvsem iz kako nekonfliktne države s pozitivno konotacijo prihajam. To so podkrepile izkušnje na varnostnih točkah po državi, kjer so ameriškega kolega dodatno zasliševali o njegovih namenih v Iraku, medtem ko sem si pred zanemarjenimi vojaškimi uticami z vojaki delil cigaretni dim.

Vsak dan mi je bilo zastavljeno eno in isto vprašanje vedoželjnih domačinov. "Od kod prihajaš, od kod prihajaš," mi je že po drugem dnevu v državi donelo v glavi. "Slovenija" žal ni bil zadovoljiv odgovor za neskončne horde ljudi, saj naše države pač ne poznajo. Kdo bi jih lahko krivil, sem si mislil, kajti naša državica ni ravno svetovna velesila.

Slovenija je izredno mlada država. Junija smo praznovali svoj komaj 33. rojstni dan, svetu pa z izjemo vrhunskih športnikov nismo dali mnogo. Bolj odmevno in prepoznano ime je Jugoslavija, ki še vedno ostaja v lepem spominu državljanov tretjega sveta. Kaj kmalu sem se razočaran nad nepoznavanjem svoje domovine odločil, da ob naslednjem tovrstnem vprašanju igram na jugoslovansko karto.

Mihael Šmirmaul/osebni arhiv

 

Med vsemi stiki z domačini, ki so mi med obiskom Iraka prijazno ponujali skodelice čaja, je ena občutno izstopala. "Od kod prihajaš?" me je pred znamenitimi Ištarinimi vrati Babilona, nekoč največjega mesta na svetu, vprašal okrogel iraški vojščak. "Jugoslavija," sem mu prešerno odgovoril, na kar me je debelušni možicelj zasul z dobronamernimi srbohrvaškimi kletvicami in poskrbel, da je moj obisk starodavnega mesta minil brez težav.

Ta izmenjava pa ni bila edina naklonjena interakcija, ki sem jo imel bodisi v Iraku bodisi drugod po svetu. Kar dela 'slovenskost' v svetu toliko bolj zanimivo, so nepredvidljivi odzivi sogovorcev, ki vas radovedni sprašujejo po državi izvora. Zahodni Slovani bodo po moji izkušnji veseli, da je med njimi Slovenec, nemško in nizozemsko govoreči se bodo spomnili tiste daljne kratke vožnje skozi našo državo na poti do hrvaških letovišč, državljani nekdanjih republik bodo v šali pozdravili "Janeze", Američani pa bodo okorno buljili.

Spomnim se duhovite izmenjave s stereotipnim ameriškim državljanom športne oprave in bejzbolske kape poletja izpred dveh let. Tudi on me je ob spoznanju, da govorim angleščino z naglasom, vprašal, od kod prihajam. V strahu pred obsodbo, da sem komunist, sem mu odgovoril s "Slovenija". Naslednjih nekaj sekund sem bil priča, kako se je z njegovega vedro nagubanega obraza izbrisal ves nasmeh in ga zamenjala skrb. "Upam, da se z Rusi dobro borite," je smrtno resno dejal.

Majhna gorata državica na sončni strani Alp, kjer se ljudje delijo med seboj ne zgolj po regijah, ampak tudi po vaseh, pač v svetu ni pretirano poznana. Nihče nas ne sovraži – malokdo sploh ve za nas. Tisti državljani sveta, ki pogosto spremljajo šport, bodo morda vedeli za nas, vsi drugi pa nas bodo v najboljšem primeru zamenjali za sorodno Slovaško.

Dall.e

 

Obremenjenost s temačno zgodovino kolonializma in vmešavanja v notranje zadeve držav v razvoju pač ni slovenska navada. Medtem ko se lahko Francozi, Američani in Britanci občasno srečajo s sovražnimi odzivi lokalnega prebivalstva svojih nekdanjih kolonij, Slovenci tega občutka ne poznamo. Pretežno mirna zgodovina in na splošno dobro vedenje, ki ga kažemo na tujem (z izjemo Hrvaške), nas dela dobre goste v svetu.

Svet še nikoli ni bil tako povezan in dostopen, kot je danes. Bližina vrhunskih in dobro povezanih mednarodnih letališč, nizke cene čezoceanskih letov in močan potni list so v prid slovenskim popotnikom – ta spada med deset najmočnejših potnih listov na svetu.

Britansko svetovalno podjetje Henley in partnerji vsako leto objavi indeks potnih listov, ki temelji na številu destinacij, do katerih lahko imetniki potnih listov dostopajo brez predhodnega vizuma. Slovenski potni list se na letošnjem indeksu uvršča na zavidljivo deveto mesto, slovenski državljani pa imajo dostop do 186 destinacij (držav in avtonomnih območij) brez predhodno odobrenega vizuma.

Zato se, dragi sodržavljani in sodržavljanke, če le lahko, tudi letos odpravite čez planke. Zložite nekaj trpežnih majic in spodnjega perila ter preglejte kakšno spletno stran, ki popotnikom pomagajo pri iskanju ugodnih letov. In medtem ko svet čaka na vas, se spomnite, kako lepo je biti Slovenec v svetu. Pa lep poletni konec tedna vam želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar