Zgodbe tedna: izšla je nova številka Bloomberg Businessweek Adria, 'kitajske carine'

Zbrali smo najbolj odmevajoče zgodbe tega tedna. V četrtek je izšla nova številka Bloomberg Businessweek Adria.

Zakaj poslovneži svoj kapital radi vlagajo v hotele s petimi zvezdicami

Po številu uresničenih in napovedanih naložb v hotele se zdi, da ne glede na to, s čim se regionalni poslovneži ukvarjajo, svoj kapital radi vlagajo v hotele, predvsem luksuzne. Argumentov za to je na pretek – luksuzni hoteli predvsem prinašajo dobre rezultate, gre za donosnejše naložbe, ki se tudi hitreje povrnejo.

"Hotelski posel ni donosen na kratke proge, ker traja veliko dlje, da se vložena sredstva povrnejo, celo do 15 let. Izjema so luksuzni hoteli z visokimi cenami," je v enem od intervjujev pojasnil Miroljub Aleksić, srbski podjetnik, ki je pred več kot 20 leti kupil prvi hotel. "Če želite, da se vam vložena sredstva v hotelirstvu hitreje povrnejo, morate imeti vrhunsko ponudbo na svetovni ravni. Ponuditi je treba več, kot gost pričakuje. Najboljše priporočilo za ta posel so pohvale gostov prek hotelskih in drugih organizatorjev potovanj," je še dodal.

Kdo v regiji vlaga v hotele s petimi zvezdicami?

Slovenski avtomobilisti: 'Kitajske carine' so polomija!

Potem ko je Evropska komisija najavila uvedbo skoraj 50-odstotnih carin na kitajske električne avtomobile, se pojavljajo najrazličnejši odzivi na napovedane trgovinske omejitve.

Uvodni odziv finančnih trgov je bil presenetljivo optimističen, kar potrjuje pričakovanja in izračune, da drakonske carine ne bodo imele pomembnega učinka na poslovanje sankcioniranih kitajskih družb.

Kakšen je odziv slovenskih avtomobilistov?

Predlog stroke in podjetnikov: Namesto carin skupna EU-kitajska podjetja

Vse bolj je jasno, da ima preiskava Evropske komisije kitajskih proizvajalcev e-avtomobilov glede prejemanja državnih subvencij  politično, in ne ekonomsko zaslombo. Bolj kot spoštovanje pravil prostega trga in konkurence v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) si EU in ZDA z visokimi carinami prizadevata dregniti v Ahilovo tetivo azijske gospodarske sile. Njen novi model gospodarskega razvoja namreč sloni na razvoju tehnološko naprednih izdelkov zelenega prehoda, kakršna so prav sporna e-vozila. 

Carine razen nameram političnega vrha Evropske komisije in polnjenju proračuna EU, kakor menita predsednik državnega sveta Marko Lotrič in ekonomist ter predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože P. Damijan, pač ne bodo koristile nikomur.

Izjema bi bila, če bi carinski ukrep prisilil kitajske proizvajalce, da preselijo svojo proizvodnjo v Evropo in v državah članicah EU oblikujejo svoje dobaviteljske verige, ocenjuje Damijan.

Postavlja se torej vprašanje, čemu sploh dvig, ki naznanja začetek trgovinske vojne med EU in Kitajsko?

Bo Golob upošteval interes slovenske avtoindustrije in zavrnil 'kitajske carine'?

Slovenija bo glede oblikovanja stališča o uvedbi trajnih carin za kitajska e-vozila po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport upoštevala "morebitni interes slovenskih podjetij". Ta so za Bloomberg Adria izrazila jasno nasprotovanje protitrgovinskim ukrepom komisije.

Pri tem bo glavno vlogo odigrala utemeljitev komisije pri potrjevanju obstoja "subvencioniranja tretje države, obstoj škode ali grožnje škode industriji Unije ter vzročne zveze med subvencioniranjem in škodo industriji Unije", kakor veleva protisubvencijska uredba EU 2016/1037, ki je pravna podstat carinskega ukrepa.

Kakšen bo odziv Slovenije?

Depositphotos

 

MiCA prehiteva industrijo in nadzornike: 'Nihče ni pripravljen'!

"Na žalost moram povedati, da ne industrija ne regulatorji niso pripravljeni na MiCO [nova uredba o trgih kriptosredstev, Markets in Crypto-Assets ‒ MiCA]," pravi Marina Markežič, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije EU Crypto Initiative iz Bruslja. Organizacija lobira in sodeluje pri pripravi evropske zakonodaje na področju tehnologij veriženja blokov (blockchain).

Trideseti junij je namreč datum, ko se začne že prvi vpliv omenjene kriptoregulacije. Nekatere spletne borze so se že odzvale na MiCO in sporočile, da nekaterih stabilnih kovancev ne bo več mogoče kupiti, je opozorila Marina Markežič. Pri tem je navedla objavo največje spletne kriptoplatforme Binance, ki je svoje uporabnike opozorila na spremembe.

Kaj se na kriptotrgu spreminja s 30. junijem?

Dobički bank rekordni, poslovni modeli pa brez opaznih sprememb

Čeprav banke nizajo rekordne poslovne rezultate, pa te niso posledica večjih sprememb poslovnih modelov v zadnjih letih. "Modeli bančnega poslovanja v Sloveniji ostajajo relativno preprosti in primerljivi. Malo je diferenciacije, malo je novih produktov, inovacij. To je eden večjih izzivov," je prepričan guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Kot je na bančni konferenci Združenja bank Slovenije nadaljeval Vasle, morajo banke slediti tehnološkemu napredku. "Tehnološko napredna podjetja vstopajo na bančni trg in izrivajo banke. To bo eden večjih izzivov za banke. Drugi izziv pa je, kako tehnologijo vpeti v poslovanje, da boste lahko obdržale položaj na trgu in servisirale gospodarstvo," je prepričan Vasle.

Kako tehnološko inovativne so slovenske banke?

avto.net

 

Avtomobilski prestiž, ki ga prodajajo slovenski milijonarji

Avtomobili so v zadnjih letih postali izredno iskana dobrina. Leto po pandemiji je bilo še vedno težko priti do bolj običajnih množičnih avtomobilov. Še težje je bilo priti do dražjih eksotičnih primerkov, kjer je proizvodnjo omejena. Cene so zato rasle.

Slovenci so prav v času pomanjkanja grabili po dragih, športnih in prestižnih avtomobilih. Visoke cene jih niti niso zmotile. Ravno pred začetkom pandemije je bil znižan davek na motorna vozila, zato bolečina ni bila neznosna, čeprav so v nekaterih primerih za avtomobile plačali, kot da bi bil v veljavi stari, višji davek.

Katere avte prodajajo slovenski milijonarji?

Kam lahko direktno letite z Brnika?

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je aprila praznovalo 60-letnico, je edino mednarodno letališče v Sloveniji. Lani je sprejelo 1,3 milijona potnikov, letos jih pričakujejo več, 1,4 milijona, a rekorda iz leta 2018 verjetno še ne bodo presegli. Takrat so na letališču našteli 1,8 milijona potnikov. Potniki lahko izbirajo med 25 neposrednimi letalskimi povezavami z večinoma evropskimi mesti.

Preverite direktne povezave z Brnika.

Mojmir Mrak: Svet se spreminja, bomo za mizo ali na mizi?

V zadnjih letih je geopolitika postala pomembna tema v poslovnih krogih. Leta 2022 je kar 93 odstotkov multinacionalk poročalo o izgubah, povezanih z geopolitičnim tveganjem, leta 2020 pa le 35 odstotkov, je povedal profesor ekonomije Mojmir Mrak. "Pred zgolj petimi leti se o geopolitiki sploh ne bi pogovarjali," je na bančni konferenci minuli teden povedal Mrak.

Mednarodna podjetja, ki so desetletja lahko "lebdela nad prepiri posameznih držav", so spoznala, da se je to "čarobno obdobje" končalo, je bančnikom povedal Mrak. Izvršni direktorji podjetij S&P 500 in njihovi namestniki so besedo geopolitika lani uporabili 12 tisočkrat ali trikrat več, kot le dve leti pred tem.

Ali globalizacija peša?

Evro je ujet med hudičevim Fedom in razburkanim političnim morjem

Evro se sooča z nenadnim poslabšanjem političnega okolja, zaradi katerega bi vlagatelji običajno zavrgli valuto, vendar pa sliko zamegljujejo vse težje razumljivi obeti glede svetovnih obrestnih mer, zaradi česa je evro v zadnjem tednu nekoliko nižje v razmerju do dolarja.

Ker je evro ujet med manjšimi donosi državnih zakladnic po majskih poročilih o inflaciji v ZDA, ki so bila šibkejša od pričakovanj, in posledicami uspehov skrajno desnih strank na evropskih volitvah, bi bilo priporočljivo, da trgovci stavijo nanj ali proti njemu z uporabo deviznih parov, ki niso dolarji.

Je status evra ogrožen?

Analiza BBA: Kakšno rast BDP napovedujejo analitiki?

Regija Adria bo leta 2024 ohranila trdno rast BDP, zlasti zaradi močne domače potrošnje, rastočih plač in naložb v infrastrukturo, še posebno v Sloveniji in na Hrvaškem, napovedujejo analitiki Bloomberg Adria.

Dogodki, kot je Expo 2027 v Srbiji, bodo spodbudili gospodarske dejavnosti, okrevanje zunanjega povpraševanja pa bo povečalo tudi izvoz v regiji.

Kakšno rast napovedujejo analitiki?

Kateri blue chipi bodo letos zaposlovali in kateri ne?

Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v drugi polovici letošnjega leta ostajajo pozitivni. Napovedujejo 2,3-odstotno rast števila zaposlenih oziroma 35.613 novih zaposlitev, kažejo rezultati raziskave Zavoda za zaposlovanje RS. Zaposlovali bodo tudi slovenski blue chipi z izjemo NLB, kjer se bo do leta 2026 okoli 600 sodelavcev v Sloveniji upokojilo.

Na ravni skupine NLB je bilo lani zaposlenih 7.982 ljudi, leto prej pa tri odstotke več oziroma 8.228 sodelavcev. "Števila zaposlenih v prihodnje ne bomo povečevali," so sporočili  Do leta 2026 se bo upokojila približno četrtina danes zaposlenih.

Kakšni so načrti blue chipov?

Po prvem rezu ECB posojila pri slovenskih bankah ugodnejša

Evropska centralna banka (ECB) je na junijskem srečanju pričakovano prvič znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk. To se je neposredno že odrazilo v gibanju medbančne obrestne mere euribor, ta pa vpliva na višino posojilnih obrestnih mer. Slovenske banke so glede na primerjavo, ki jo periodično opravljamo, že pred prvim rezom ECB začele zniževati obrestne mere za stanovanjska posojila. Junija je ponudba še ugodnejša.

Euribor igra ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil in ta je v zadnjih dneh upadel. Njegova vrednost neposredno vpliva na višino mesečnega obroka posojil s spremenljivo obrestno mero in tudi na ponudbo bank za nova posojila s fiksno obrestno mero.

Kreditne obrestne mere bank ugodnejše.

Napake pri obračunih plač: Sistem je zapleten in nejasen

Pred kratkim razkriti primer trgovca z energenti Petrol, ki je leta napačno obračunavalo plače kakšnih 1.800 zaposlenih in jim mora zdaj vrniti denar, je znova razkril težave, s katerimi se podjetja soočajo pri obračunih plač in drugih prejemkov zaposlenih.

Preverili smo, zakaj prihaja do napak in kaj lahko podjetja naredijo, da bi se jim izognila. Ali lahko zaposleni zaupajo svojim delodajalcem, da jim pravilno izplačujejo prihodke iz delovnega razmerja?

Boris Čerkuč

 

So albumi s sličicami lahko celo večja strast od igre na zelenicah?

Album nogometnih sličic ni le spominek – je popotovanje v nogometno zgodovino. Vsaka stran pripoveduje zgodbo o reprezentancah, športnih zvezdah, mestih gostiteljih in legendarnih stadionih.

"Oče mi je prvi nogometni album kupil leta 1978, in sicer Paninijevo Argentino. Takrat je šlo za licenčno izdajo Dečjih novin iz Gornjega Milanovca, ugledne srbske založbe. To bi pomenilo, da se z zbiranjem sličic ukvarjam že 45 let," se svojih začetkov in prvega srečanja s sličicami spominja Boris Čerkuč, zbiratelj z dolgoletnimi novinarskimi izkušnjami.

Kako velika strast je zbiranje nogometnih sličic?

Novi ceniki bank: Kdo bo podražil storitve in katere?

Ne samo obrestni prihodki bank na slovenskem trgu letos še naprej rastejo tudi neobrestni prihodki. Pomemben del teh so prihodki od nadomestil, ki jih banke zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke. "Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali v mesečnem poročilu Banke Slovenije (BS).

Kot pojasnjujejo pri BS, je k izrazitemu medletnemu povečanju neto neobrestnih prihodkov prispeval predvsem učinek prodaje leasing podjetja pri eni od večjih bank (NLB, op.a.) lani februarja, kar je tedaj vplivalo na zmanjšanje neto neobrestnih prihodkov. "Tudi ob izločitvi tega učinka bi bila rast letos z 12,8 odstotka dobra," ocenjujejo na BS.

Pripravili smo pregled.

HomeExchange Collection

 

Kako je izmenjava domov postala trendna alternativa Airbnb

Ponujanje svojega doma v zameno za bivanje pri nekom drugem še zdaleč ni novost, vendar je zadnje čase ta pogosto pozabljeni segment potovalne industrije v razcvetu zaradi visoke inflacije, normalizacije dela na daljavo in hitro rastočih cen hotelskih namestitev. K trendu prispevata tudi vse večje nezadovoljstvo s kratkoročnimi najemi in vse večja regulacija kratkoročnega najema stanovanj v večjih mestih.

Kako se lahko izmenjavi domov pridružite?

Ne le na borzi, rekordi tudi v vzajemnih skladih! Tam zdaj obračajo 5,4, milijarde evrov

Medtem ko je ameriški indeks S&P 500 letos dosegel že 30 rekordov, od najnižje vrednosti lanskega oktobra pa je pridobil skoraj tretjino vrednosti, so optimistični tudi slovenski varčevalci. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila do junija največja v zgodovini. Za zgolj dober milijon evrov so presegla do zdaj rekordna vplačila v letu 2021. 

V prvih petih mesecih so neto vplačila v vzajemne sklade v upravljanju vseh slovenskih DZU v povprečju obsegala 43,2 milijona evrov na mesec. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 216,2 milijona evrov, medtem ko so varčevalci v prvih petih mesecih leta 2021 vplačali 215,3 milijona evrov neto.

Letos rekordna vplačila v vzajemne sklade.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar