Zgodbe tedna: davčne spremembe, nova številka Bloomberg Businessweek Adria

Zbrali smo najbolj odmevajoče zgodbe tega tedna.

Katere davčne spremembe predlaga finančno ministrstvo

Vlada je že v svojem predvolilnem programu napovedovala množico reform, med njimi tudi davčno. Predsednik vlade Robert Golob je lani poudaril, da če reforme ne bodo olajšale življenja in o tem ne bodo prepričali ljudi, se reform ne bodo lotevali. Golob je aprila poudaril, da namen davčne reforme nikoli ni bilo polnjenje proračuna. Danes na ministrstvu za finance niso predstavili davčne reforme, temveč predlog davčnih sprememb.

Gre za prvi paket davčnih sprememb, drugi paket, ki bo vključeval obdavčitev premoženja, naj bi predstavili do konca leta.

Kakšne predloge je pripravilo ministrstvo?

Predlog: Davčne spremembe uperjene proti 'najbogatejšim' normirancem

Spremembe so zadnja leta stalnica za vse, ki opravljajo samostojno dejavnost kot normiranci. Golobova vlada je uresničila napovedi in znova posegla v sistem normiranstva, tudi tokrat pa je po mnenju davčnega svetovalca pri CMS Ivana Kranjca ukrep nepotreben in "le pesek v oči davkoplačevalcev". Glavna sprememba predstavljenega predloga na novinarski konferenci, ki še ni javno objavljen, je namreč znižanje zgornje meje prihodkov tako za polne kot popoldanske normirane espeje.

Gre za že tretjo spremembo v času Golobove vlade – najprej so spremenili lestvico za obdavčitev, nato obvezno trajanje zavarovanja, zdaj znova posegajo v višino priznanih prihodkov in odhodkov. Zbrali smo nekaj odzivov in pogledali, koga bodo predlagane spremembe najbolj bolele. Še enkrat pri tem izhajamo iz informacij, ki so bile predstavljene javnosti, uradnega predloga pa v javno obravnavo še niso poslali.

Koga bodo prizadele davčne spremembe normirancev?

Bloomberg Businessweek Adria

 

Nova številka Bloomberg Businessweek Adria: EURO 2024 – favoriti na zelenici in v poslu

Sreča, evforija, solze, jeza, ponos, barsko filozofiranje, kavč komentiranje, preklinjanje … vse to bomo potencirano doživljali od 14. junija do 14. julija, ko bomo spremljali najbolj pomembno postransko stvar na svetu – evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024. Čas se ne bo ustavil le za nogometaše in ljubitelje nogometa, temveč tudi za poslovno skupnost, ki nogomet vidi kot odličen teren za igro in priložnosti za zaslužek.

Kdo so torej favoriti?

Bloomberg Adria

 

Franci Zidar: Bird Buddy bo naslednji slovenski samorog

Bird Buddy je slovenski startup, ki izdeluje pametne ptičje hišice z vgrajeno kamero. Ta samodejno zazna, posname fotografije in kratke videoposnetke ptičjih obiskovalcev v krmilnici in s pomočjo umetne inteligence prepozna vrsto ptic.

Uporabniki posnetke prejmejo in shranjujejo v mobilni aplikaciji, kjer lahko s kamero zajemajo tudi lastne fotografije. Po uspešni kampanji na Kickstarterju leta 2021 so hišice Bird Buddy postale svetovni prodajni hit, na podlagi katerega se je oblikovala tudi svetovna skupnost ljubiteljev ptic in narave. Pogovarjali smo se s soustanoviteljem startupa Francijem Zidarjem.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Država zapira podatke o dejanskih cenah nepremičnin?

Ministrstvo za finance naj bi pripravilo spremembo zakona o množičnem vrednotenju, ki bo med drugim onemogočila pogled v dejanske transakcije na nepremičninskem trgu.

Gre za spremembe zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je začel veljati konec januarja lani. Ta je sicer usklajen z vsemi članicami Evropske unije, a med drugim že od začetka letošnjega leta ni mogoč vpogled v evidenco prvič registriranih vozil.

Zdi se, da se bo podobno zgodilo tudi z zakonom o množičnem vrednotenju, na podlagi katerega lahko vsak državljan vstopa na spletno stran (Evidenca trga nepremičnin in Trgoskop) in preveri, kdaj in za koliko je bila prodana posamezna nepremičnina.

Zakaj?

Stanovanja se prodajajo najhitreje v zadnjih šestih letih

Premajhna ponudba na trgu nepremičnin je pospešila prodajo stanovanj. Letos se v povprečju prodajo 15 dni oziroma osem dni hitreje kot lani.

Vrtoglave cene nepremičnin, manjši promet in hitrejša prodaja. To je realnost slovenskega nepremičninskega trga. Čas prodaje nepremičnin se je letos močno skrajšal. Po podatkih Arvia, spletne platforme za vrednotenje nepremičnin, se je še lani v povprečju stanovanje prodajalo 23 dni, medtem ko je povprečna prodaja stanovanja v Sloveniji danes 15 dni. Podobno se dogaja s hišami. Lani je bil povprečen čas prodaje hiše 73 dni, letos je le še dobrih 50 dni.

Koliko časa se prodajajo nepremičnine?

Depositphotos

 

Lahko omejitev oddajanja prek Airbnb sploh vpliva na najemniški trg?

Predlog zakona, ki med drugim ureja področje kratkoročnega oddajanja, je predvsem pri ponudnikih teh storitev naletel na veliko neodobravanje, načeloma se z njim strinjajo nevladne organizacije, a kljub vsemu opozarjajo, da predlog zakona ne rešuje celovite problematike na tem področju.

Pri ministrstvu za gospodarstvo, ki je zakon pripravilo, pravijo, da še ni povsem znano, kakšen predlog bo romal na vlado. Kot poudarjajo, bodo vse pripombe pregledali in preučili, katere pa bodo upoštevali, pa se bodo odločili po koncu javne obravnave konec junija. Na ministrstvu še poudarjajo, da je med drugim eden glavnih ciljev urediti področje tako, da bo imel pozitivne učinke tudi na nepremičninski trg.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Apartmaji in hiše na hrvaški obali, ki jih boste lahko dražili

Poletje in poletni dopusti so vse bliže. V tem času bo na hrvaških dražbah naprodaj več nepremičnin. Preverili smo, katere boste lahko kupili v juniju in juliju. Stanovanja smo našli na Reki, na otoku Pašmanu, v Omišu, v okolici Zadra in v Novem Vinodolskem. Potegovali se boste lahko za hiše na otoku Viru, na Rabu in v Pulju. Naprodaj bo tudi stavbno zemljišče v naselju Poljane nad Ičići.

Preverite seznam.

Turistične kraje omejitev kratkoročnega oddajanja ne bo prizadela

V največjih turističnih središčih pri nas z izjemo Ljubljane bodo občine omogočile več kot 30-dnevno kratkoročno oddajanje nepremičnin, večina tja do 150 dni na leto.

Še slaba dva tedna je zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, v javni razpravi. Pogledali smo, kaj na predlog zakona pravijo turistične občine, predvsem na Obali in Gorenjskem, ter Turistično-gostinska zbornica, ki zastopa tudi interese hotelirjev.

V turističnih krajih na Obali in Gorenjskem so nepremičnine med najdražjimi v Sloveniji. Tudi zaradi tega, ker so številni nepremičnine kupili kot naložbo in jo oddajajo na spletnih platformah, kot sta Airbnb in Booking.

Aleš Kovačič

 

Kako so slovenske smuči postale pravi hit na Kitajskem

"V zadnjih 20 letih je kitajski trg smuči silovito rasel. Če govoriva konkretno za Elan, se nam je prodaja povečala za vsaj desetkrat," je v slovenskem paviljonu na 8. poslovnem svetu med Kitajsko in državami srednje in vzhodne Evrope (CEEC) pojasnila kitajska podjetnica Alice Liang, ki na tem azijskem trgu predstavlja našega največjega proizvajalca smuči.

Na expu, na katerem svoje produkte in posredno lastno državo, na kitajskem trgu vse leto promovirajo podjetja iz 15 držav regije CEEC (številne izmed njih so države regije Adria), so namreč v slovenskem paviljonu predstavljeni le zimsko-športni izdelki podjetij Alpina, Elan in Slatnar. Prvi dve družbi sta zaradi Liang na kitajskem trgu že 22 let, medtem ko je Slatnarjevo skakalno opremo začela uvažati pred desetimi leti, pove podjetnica, zaradi katere so Kitajci poleteli tudi v Planici.

Reportaža s Kitajske.

Kako gospodarstvo gleda na referendum o konoplji?

Devetega junija bo pred slovenskimi volilci poleg glasovnice evropskih volitev tudi odločitev o več referendumskih vprašanjih. Med drugim se bodo na posvetovalnem referendumu, katerega pobudnik je Gibanje Svoboda, izrekli o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Rekreativna raba konoplje je pri nas prepovedana, medtem ko je medicinska raba še vedno relativno omejena. Trenutna zakonodaja v celoti ne omogoča izkoriščanja potenciala konoplje v industriji ter medicini. Izkušnje iz tujine kažejo, da konoplja omogoča proizvodnjo ključnih industrijskih izdelkov z inovativnimi metodami predelave, ki so pomembne tudi pri boju proti pomembnim spremembam.

Kako na referendumski vprašanji gledajo akterji iz gospodarstva, kmetijstva, znanosti in medicine?

Aleš Kovačič

 

Kitajska električna vozila za 10 tisoč evrov prodirajo v Evropo

Poceni kitajska električna vozila že prodirajo na evropski trg in spodkopavajo eno največjih industrij v regiji. Podjetje BYD, ki je konec lanskega leta prehitelo Teslo in postalo največji izdelovalec električnih vozil na svetu , bo še povečalo vložek.

Bi kupili kitajski električni avto za 10 tisoč evrov?

Zaposleni, starejši od 55 let, so zaščiteni. Kakšna so tveganja za delodajalce?

V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju so starejši delavci pogosto prezrti, čeprav imajo bogate izkušnje, znanje in zvestobo ter so neprecenljivi za vsako podjetje. Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) imajo delavci, starejši od 55 let, posebno zaščito, ki zahteva dodatno pozornost in skrb delodajalcev.

Kateri so ključni vidiki zaposlovanja starejših delavcev, odgovornosti delodajalcev ter tudi zanimiv primer iz sodne prakse?

Zakaj je Slovenija skočila na prvo mesto po privlačnosti za vlagatelje?

Splet okoliščin je Slovenijo pripeljal na vrh seznama držav v regiji po privlačnosti za tuje vlagatelje, ki jo je na podlagi ankete med podjetji, ki poslujejo na nemškem trgu, pripravila Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK). Gre za primerjavo med 16 državami v srednji in vzhodni Evropi.

Slovenija se je uvrstila na prvo mesto pri odgovoru na vprašanje, katero lokacijo za investicijo bi si podjetje izbralo kot alternativo za trenutno lokacijo investicije. "To je dober trenutek za Slovenijo, gre za velik porast v ugledu države," je povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Preberite več.

Microsoft Bing

 

Kako zadolženi so slovenski blue chipi?

Medtem ko obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) ostajajo na rekordni ravni najmanj do junijskega zasedanja, ne preseneča podatek, da je bil obseg posojil podjetjem in nedenarnim finančnim institucijam marca medletno manjši za dobra dva odstotka. "Zniževanje obsega se v zadnjih mesecih umirja," ugotavlja Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Slovenska podjetja so sicer malo zadolžena. "Glede na nizko zadolženost slovenskih podjetij je prostor za povečanje finančnega vzvoda, ne da bi to negativno vplivalo na produktivnost," ugotavljajo pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS).

Opozorili so tudi, da je zadolževanje pretežno bankocentrično, kar ovira zlasti manjša, hitro rastoča podjetja.

Igralci na trgu vzajemnih skladov pri nas

"Trendi vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb so v zadnjem obdobju sicer spodbudni, a še ne pomenijo bistvenih strukturnih sprememb," opažajo v slovenskih družbah za upravljanje premoženja (DZU). Tako je pri nas še vedno več kot 70 odstotkov finančnih sredstev gospodinjstev naloženih v depozite.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela gospodinjstva ob koncu aprila 2024 na slovenskih bankah skupno skoraj 27 milijard evrov vlog, od tega jih je 83 odstotkov vlog na vpogled. "Skupno so se vse bančne vloge od začetka leta 2023 do konca letošnjega marca povečale za 594 milijonov evrov, neto vplačila v vzajemne sklade pa so v istem obdobju obsegala 484 milijonov evrov," navajajo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ).

Kje so indeksni skladi?

SDH letos z več kot 35-odstotno rastjo dividend

Približuje se čas, ko bodo slovenski blue chipi izplačevali dividende. Pregledali smo, kolikšne bodo in koliko dividend si lahko od največjih naložb obetajo v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Predsednik vlade Robert Golob je lani napovedal, da bodo državna podjetja pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni.

Novembra je napovedal, da bo država denar za obnovo posledic poplav zbrala s povečanjem izplačil dividend Slovenskega državnega holdinga (SDH). Omenil je, da bodo v podjetjih, v katerih ima država lastniške deleže, izplačali celoten bilančni dobiček. SDH sicer podpira načelo, da se bilančni dobiček praviloma uporabi za izplačilo dividend v višini približno polovice čistega poslovnega izida tekočega leta. SDH običajno predlaga, da preostali bilančni dobiček družbe praviloma ostane nerazporejen.

Se je ta napoved uresničila?

Urban Červek

 

Yaron Galai, Outbrain: Potrebujete zvezdnico, kot je Taylor Swift

V Črni vdovi, kot pravijo stolpnici na Dunajski cesti 5 v Ljubljani, nekdaj sedežu časopisnega podjetja Delo, zdaj v treh nadstropjih deluje globalno tehnološko podjetje Outbrain. V Slovenijo so prišli s prevzemom slovenskega startupa Zemanta leta 2017.

Outbrain je platforma za spletna priporočila, z usmerjenim oglaševanjem bralcu priporoča članke, objave na blogih, fotografije in videoposnetke. Med njihovimi partnerji so tudi največje medijske hiše, kot so CNN, MSN in The Washington Post v ZDA.

Pogovarjali smo se z Yaronom Galaijem, soustanoviteljem in predsednikom globalnega podjetja Outbrain.

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar