Pripravili smo pregled najbolj branih zgodb. Na slovenskem trgu dela kronično primanjkuje delavcev. Zaradi velikega povpraševanja tudi tisti s službo razmišljajo o zaposlitvi na drugem poklicnem področju, kjer so plače višje in delovne razmere boljše. Domači trg dela smo v Sloveniji izčrpali, je pred kratkim na posvetu o mobilnosti delovne sile povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.
Razkrivamo: Kdo je v 2023 prejel največ subvencij Eko sklada
Eko sklad je leta 2023 izplačal slabih 95 milijonov evrov finančnih spodbud, je razvidno iz končnega seznama prejemnikov, ki je bil objavljen februarja. Leta 2022 je izplačal 73,57 milijona evrov. Izplačila subvencij so se tako povečala za okoli 28 odstotkov. Skupno je nepovratno finančno spodbudo v preteklem letu prejelo 33.347 fizičnih, pravnih oseb in občin. To je 27,3 odstotka več kot leta 2022, ko je sklad izdal 26.190 odločb. Vrh lestvice so zasedle občine, prvo podjetje najdemo šele na 18. mestu. Občine so sredstva najpogosteje prejela zaradi gradnje skoraj ničenergijskih javnih stavb.
Ameriški startup v škripcih, proizvodnja v Gradcu zaustavljena
Ameriško zagonsko podjetje električnih avtomobilov Fisker ustavlja proizvodnjo modela Ocean, so v ponedeljek sporočili iz družbe. Proizvodnja v tovarni avstrijske Magni, kjer ob BMW Z4 in toyoti supri izdelujejo še fiskerjev model ocean, bo prekinjena za šest tednov. Fisker je pred tem dolgoval 8,4 milijona dolarjev obresti na zamenljive vrednostne papirje. Družba je dejala, da se je namerno odločila za neplačilo, da bi pridobila čas za pogajanja z vlagatelji, je poročal Spiegel. Denarja za poravnanje obresti naj bi bilo dovolj.
Preberi še
Zgodbe dneva: Podražitve zavarovanj in vitka delniška družba
To so glavni članki dneva.
18.03.2024
Zgodbe dneva: Simič, Putin in kriptovalute
Jutri začetek volitev v Rusiji, na katerih Vladimir Putin lovi mandat, s katerim bo vladal 30 let.
14.03.2024
Zgodbe dneva: Nepremičninska kriza, Cinkarna in naborništvo
To so zgodbe, mi so danes pritegnile največ pozornosti.
12.03.2024
Inflacija lahko preseneti, zato se ameriškemu Fedu nikamor ne mudi
Ameriška centralna banka Federal Reserve začenja marčevsko dvodnevno zasedanje, na katerem pa bi bilo presenečenje, če bi se obrestne mere spremenile. Višja gospodarska rast od pričakovane in povišana inflacija sta razloga, da so vlagatelji napovedi o prvem znižanju obrestnih mer z maja preložili na junij. "Ob upoštevanju signalov članov odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) ne pričakujemo spremembe razpona obrestnih mer," menijo analitiki Bloomberg Adria. Obrestne zamenjave kažejo, da so vlagatelji pričakovanja glede znižanja obrestnih mer uskladili s projekcijo Feda, ki so jo podali na decembrskem srečanju. Do konca leta tako predvidevajo tri znižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk.
Konkurenčna prepoved in klavzula: Kako ju lahko delodajalec obrne v svojo korist?
Svobodna konkurenca je ključni element tržnega gospodarstva in temeljni pogoj zdrave tekmovalnosti na vseh področjih človekovega in podjetniškega udejstvovanja ter ustvarjanja. Brez konkurence bi postali družba monopolov, duopolov, oligopolov in drugih toksičnih oblik gospodarstva, v katerih bi le eden ali nekaj gospodarskih subjektov postavljalo pravila obnašanja in cene na trgu. Vendar svobodne konkurence ne smemo tolmačiti v absolutnem smislu. Zakon lahko postavi tudi omejitve, in sicer na tistih področjih, kjer bi njeno preširoko tolmačenje povzročilo izigravanje intelektualnega oziroma industrijskega kapitala podjetij.
.webp){kind=icon}
