E-pismo: Z delnicami ni šlo, mogoče bo šlo z obveznicami

Če obstajajo vzporednice med prvim poskusom privabljanja državljanom na kapitalski trg ob prodaji delnic NKBM, in sedanjo prodajo ljudskih obveznic, je za zdaj videti eno očitno razliko – tokrat vrst pred bančnimi okenci za nakup obveznic ni. Vsaj prve dni, saj bo vpis potekal do 16. februarja.

Ko je država državljanom leta 2007 prodala 49 odstotkov delnic NKBM, je bilo povpraševanja veliko več kot ponudbe, pred okenci NKBM pa so se vile vrste ljudi, ki so želeli postati delničarji banke.

Delničarji NKBM so potegnili kratko

Vemo, kako se je zgodba končala. Delnice so po začetni rasti ob finančni krizi leta 2008 strmoglavile, konec 2013 so bile vredne manj kot evrov, nato pa je država banko podržavila. Na sodni epilog še čakamo.

Je do 2024 minilo dovolj časa, da so ljudje na slabo izkušnjo pozabili? Znesek je podoben; za 49 odstotkov NKBM je država iztržila 303 milijone evrov, sedaj prodaja za 250 milijonov evrov ljudskih obveznic in ponuja 3,4 odstotka letnih obresti. Če so ob prodaji delnic NKBM banke veljale za zelo varno naložbo, to sedaj velja tudi za obveznice. Država jamči izplačilo obresti in glavnice.

Med motivi za izdajo obveznic za fizične osebe je tudi finančno izobraževanje ljudstva, ki se v povprečju na kapitalske trge ne spozna. Tisti, ki bodo želeli kupiti obveznic, bodo morali v kratkem času opraviti osnovno šolo kapitalskih trgov, saj bodo potrebovali trgovalni račun pri borznem posredniku. Če bodo želeli, bodo lahko z obveznico po nakupu tudi trgovali na ljubljanski borzi, a to bo prineslo dodatne stroške.

 

 

Tudi če bodo državljani kupili celotno izdajo obveznic v višini 250 milijonov evrov, bo to le delček zneska, ki ga imajo na slovenskih bankah – vseh vlog je za slabih 29 milijard evrov. Velika večina vlog je v nevezanih depozitih, ki ne prinašajo skoraj nič obresti.

Dobiček seveda pripada lastnikom

Banke, ki državljanom plačujejo zelo nizke obresti, sicer zadnja leta poslujejo zelo dobro. Razlog je tudi ta, da banke za deponiranje denarja pri ECB dobijo štiri odstotke, med tem ko svojim komitentom za vezavo denarja ponujajo bistveno manj, v povprečju 2,5 odstotka. Obrestne mere za stanovanjska in potrošniška posojila pa so še bistveno višje.

 

 

Dobiček slovenskih bank pred obdavčitvijo se je po zadnjih podatkih Banke Slovenije v enajstih mesecih na medletni ravni več kot podvojil na dobro milijardo evrov (1.013,6 milijona evrov).

Dobiček seveda pripada lastnikom. Med njimi ni slabih sto tisoč državljanov, ki so leta 2007 kupili delnice NKBM.

Lep vikend želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar