Mesec o spremembah evidentiranja še razmišlja, kakšne so izkušnje inšpektorjev?

Pred slabima dvema mesecema je v uporabo stopila novela zakona o evidentiranju delovnega časa, ki je dvignila veliko prahu zaradi novih obveznosti, ki jih nalaga delodajalcem. "Z novelo zakona so se dopolnile nekatere rešitve, in sicer se je le določila podrobnejša opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v interesu obeh strani delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca, in da bodo upravičevale svoj bistven namen – verodostojnost evidence," poudarjajo na ministrstvu za delo.

Minister za delo Luka Mesec je novembra napovedal, da bodo na ministrstvu tri mesece spremljali izvajanje zakona in nato presodili, ali so potrebne prilagoditve. V tem obdobju inšpektorji tudi ne pišejo kazni, temveč predvsem svetujejo. "Kot je napovedal minister, aktivno spremljamo odzive na novelo, za kar je bil vzpostavljen tudi posebni elektronski naslov. Doslej smo prejeli na naslov 197 različnih vlog," so na ministrstvu pojasnili za Bloomberg Adria.

Prispele pobude in pripombe so po vsebini precej raznolike, v veliki meri pa se nanašajo na že obstoječe evidentiranje, ki je v veljavi od leta 2006. Zelo veliko pripomb se nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina konkretnega zakona, temveč gre za ureditev iz zakona o delovnih razmerjih kot splošnega predpisa na področju delovnih razmerij, pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da bodo na "podlagi odzivov sprejeli nadaljnje ukrepe".

Lani več kršitev zakona o evidentiranju delovnega časa

Izvajanje zakona nadzorujejo na Inšpektoratu za delo, kjer so pojasnili, da je število ugotovljenih kršitev pri izvajanju zakona o evidentiranju delovnega časa lani naraslo na 515, potem ko jih je bilo v letu 2022 ugotovljenih 455. Bolj podrobne statistike o nadzoru nad izvajanjem evidentiranja ne vodijo.

Kot poudarjajo na inšpektoratu, je ključna novost zakona obvezno vodenje evidenc prihoda ter odhoda z dela ter izrabe in obsega odmora med delovnim časom. Inšpektorji na terenu ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma nevednosti.

"Opažamo, da so evidence delovnega časa pogosto prirejene (na primer dvojne evidence), da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan, in to (tudi) brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. To še zlasti velja za gradbišča, kjer evidence delovnega časa redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur," pravijo na inšpektoratu. Dodajajo, da so na kršitve opozarjali več let, zato jih veseli, da je prišlo do uveljavitve novele zakona o evidentiranju delovnega časa.

Inšpektorji pozdravljajo tudi novost, po kateri morajo delodajalci delavcem zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Prepričani so, da bodo tako zaposleni lahko hitro opazili, ali delodajalec pravilno vodi evidenco.

Inšpektorji na terenu so se namreč pogosto srečali s tem, da delodajalci niso imeli evidenc delovnega časa na delovišču oziroma sedežu podjetja, običajno so te evidence shranjene pri računovodskih servisih. "Ko smo po teh evidencah povprašali, so nam jih delodajalci zelo pozno pošiljali, s tem so imeli več možnosti za prirejanje evidenc. Poleg tega so bili naši inšpekcijski postopki zaradi tega tudi precej daljši. Novost zakona je, da morajo biti evidence hranjene na sedežu podjetja oziroma na delovišču, zato spremembo pozdravljamo," poudarjajo na inšpektoratu.

Pozdravljajo tudi novo prekrškovno določbo, ki jo lahko izreče inšpektor, saj so imeli, kot pravijo, doslej bolj ali manj zvezane roke. "Z novim zakonom pa bo lahko inšpektor delodajalca, ki ne vodi, hrani ali posodablja evidenc, kaznoval z globo 1.500 do 20 tisoč evrov. V preteklosti so imeli inšpektorji v takih primerih zvezane roke, saj delodajalci načrtno niso imeli evidenc na delovišču, zdaj jih bodo morali imeti. Poznan je primer turških delavcev na drugem tiru, kjer inšpektorji preprosto niso prejeli evidenc delovnega časa, zaradi česar niso mogli nadaljevati postopka," pojasnjujejo.

Kaj bo naredila vlada?

A vsi niso tako navdušeni nad novostmi, ki jih prinaša novela zakona o evidentiranju delovnega časa. Predsednik OZS Blaž Cvar je ocenil, da zaradi nekaj kršiteljev ne more trpeti celotno gospodarstvo. "Evidence bo torej treba prirejati, da bodo inšpektorji zadovoljni, kar pa ne spremeni nič," je bil jasen. 

Kot smo poročali, je minister za gospodarstvo Matjaž Han le nekaj dni pred začetkom uporabe novele zakona ocenil, da je zakon neizvedljiv. "Podjetja ne vedo, kako naj to zadevo izvedejo, pa tudi delavci bodo imeli težave," je takrat povedal Han. Špekuliralo se je, da bi vlada lahko preprečila izvajanje zakona, a do tega ni prišlo.

Nato je premier Robert Golob decembra napovedal, da bo šla vlada po koncu trimesečnega nadzora v praksi v izboljšave zakonodaje v tistih delih, kjer se bodo pokazale kot potrebne. Rešitve naj bi, kot je napovedal pred mesecem, za ugotovljene težave iskali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). 

"Tisto, kar lahko razumemo kot dobro osnovo, je delo, ki poteka zdaj, v katerem inšpekcije ne izdajajo nobenih kazni ali glob, ampak nadzirajo in svetujejo delodajalcem, kako pristopiti in kako uveljaviti ta zakon. In poudarjam, čisto možno je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na tak način ne da izvajati, temveč potrebuje prilagoditve," je dejal predsednik vlade.

Na neusklajenost članov vlade je prejšnji teden v okviru dogodka GZS o davčni reformi opozoril tudi Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete, ki je prepričan, da v odsotnosti resničnih političnih strank, ki bi obvladali politiko, nimamo delujočega parlamenta, ki bi strokovno in kritično bdel nad tem, kaj mu predlaga izvršilna oblast. "Imamo zakone, ki so antikonsistentni, za katere vlada sama vnaprej pove, da si nasprotujejo in tako tudi delujejo in da bodo malo počakali, da bodo videli, ali delujejo. Zakaj bi se potem kot državljani držali predpisov, za katere niti država ne verjame, da delujejo," je poudaril.