E-pismo: Še vedno drži, da če ne kupiš danes, bo jutri dražje?

Dobro jutro, zadnjo soboto letošnjega leta sem z vami Uroš Kokošar, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria.

Pričakovanja številnih, da bo letošnje leto prelomno na trgu nepremičnin, predvsem z vidika nižanja cen, se niso uresničila. Visoke obrestne mere in s tem občutno dražja posojila ‒ tista za dobo 20 let so se namreč podražila za okoli 20 odstotkov ‒ niso vplivala na cene nepremičnin. Te so v prestolnici še vedno rekordno visoke.

Dražja in manj dostopna posojila so vplivala le na promet z nepremičninami, ki se je zmanjšal za okoli polovico, na ceno, kot bi lahko sklepali, ni vplivalo. Ne rabljenih, ne novogradenj. Še več, novogradnje se še naprej dobro prodajajo, večina, kar 80 odstotkov, jih je namreč prodanih, še preden so zgrajene. V prestolnici je na voljo le okoli 300 stanovanj višjega cenovnega razreda od pet tisoč evrov za kvadratni meter dalje.

Razlog za ohranitev rekordnih cen novogradenj je, kot smo omenili, razmeroma veliko povpraševanje in dobra finančna kondicija vlagateljev, ki v nepremičninske projekte vstopajo z več lastnega kapitala kot pred leti. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v povprečju vlagatelji v projekte vstopali z vsaj 30 odstotki lastnega kapitala, preostalo pa financirajo s kupninami kupcev in bankami. Tudi zaradi tega imajo več manevrskega prostora pri prodaji. Tako se jim v večini primerov s prodajo ne mudi in posledično niso primorani v znižanje cen.

Res je sicer, da se kakšno novo stanovanje proda pod petimi tisočaki za kvadratni meter, a je to bolj izjema kot pravilo. Tudi zaradi tega, ker čeprav imamo Ljubljančani občutek, da se nov vila blok gradi za vsakim vogalom, je novogradenj še vedno premalo oziroma so jih v zadnjem desetletju zgradili manj. Denimo od leta 2007 do 2010, v času svetovne gospodarske krize, so v Ljubljani zgradili skoraj 10 tisoč stanovanj. Skoraj dva tisoč stanovanj na leto. Od leta 2011 pa v nobenem letu v prestolnici nismo presegli številke tisoč stanovanj na leto.

Se pa očitno vsaj malo mudi Jožetu Anderliču, ki je v središču prestolnice zgradil luksuzni kompleks Schellenburg. Od 125 stanovanj je prodal dobri dve tretjini, ta teden pa tudi podaljšal dogovor o zapadlosti obveznic, ki bi jih moral Anderlič poplačati do konca leta. Kot smo že poročali, je rok za plačilo podaljšal za tri mesece, letna obrestna mera pa se je iz prvotnih 10 dvignila na 11 odstotkov. V primeru, da mu dolga ne uspe poplačati do konec marca 2024, se obrestna mera zviša na 20 odstotkov na leto.

Po analizi Inštituta za študije stanovanj in prostora naj bi v prestolnici do leta 2025 primanjkovalo vsaj 16 tisoč stanovanj. Glede na število izdanih gradbenih dovoljenj se tej številki niti slučajno ne bomo približali, saj lahko na trgu pričakujemo samo okoli tisoč stanovanj na leto. A ta bodo, tako kot današnje novogradnje, predraga za večino prebivalstva. Posledično se bodo, sicer počasneje kot od leta 2015, dražile rabljene nepremičnine. V tem obdobju so se namreč zvišale za okoli 100 odstotkov, plače pa denimo le za slabih 50 odstotkov.

Številni nepremičninski posredniki menijo, da se cene tudi prihodnje leto ne bodo bistveno spremenile. Zato ne preseneča, da nepremičninski posredniki svetujejo vsem, ki nameravajo kupiti stanovanje, naj ne čakajo na 'popuste', temveč naj kupijo tisto, kar jim je všeč, in si lahko tako ali drugače privoščijo.

Želim vam prijeten vikend in srečno novo leto.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar