Oktobra za petino manj izdanih gradbenih dovoljenj medletno

Oktobra je bilo na letni ravni izdanih za petino manj gradbenih dovoljenj za stavbe, njihova površina je bila manjša za četrtino. Načrtovanih pa je bilo sedem odstotkov manj stanovanj, kažejo podatki statističnega urada RS (Surs). Medtem pa je Slovenija septembra tako na mesečni kot na letni ravni beležila daleč največjo rast gradbeništva, so objavili na evropskem statističnem uradu (Eurostat).

Po podatkih Sursa je bilo za stanovanjske stavbe izdanih 22 odstotkov manj gradbenih dovoljenj, za nestanovanjske stavbe pa petino manj. Skupna površina načrtovanih stavb bo merila skoraj 120 tisoč kvadratnih metrov, kar je za četrtino manj od površine stavb, predvidenih z gradbenimi dovoljenji za stavbe izdanimi, v lanskem oktobru. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb je upadla za petino, površina nestanovanjskih stavb pa za tretjino. 

Načrtovanih manj stanovanj 

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi v oktobru, je bila predvidena gradnja 346 stanovanj ali sedem odstotkov manj kot v lanskem oktobru. V enostanovanjskih stavbah je bilo predvidenih 185 stanovanj ali za četrtino manj, v večstanovanjskih stavbah pa 154 ali tretjino več.

Največ stanovanj je bilo načrtovanih v osrednjeslovenski statistični regiji, 181 ali polovica vseh. Od teh jih je bilo 111 načrtovanih v tri- in večstanovanjskih stavbah, 18 v dvostanovanjskih stavbah, preostala pa v enostanovanjskih stavbah. Sledili sta podravska z 38 stanovanji (11 odstotkov vseh) in gorenjska statistična regija z 28 stanovanji (osem odstotkov). 

Septembra Slovenija z največjo rastjo gradbeništva

Septembra se je na mesečni ravni obseg proizvodnje v gradbeništvu v območju evra povečal za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka, kažejo prve ocene Eurostata. Avgusta je obseg v gradbeništvu v območju evra upadel za 1,1 odstotka in za
0,8 odstotka v EU.

Proizvodnja v gradbeništvu v septembru je na letni ravni nižja za 0,3 odstotka v evrskem območju, medtem ko se je v EU povečala za 0,1 odstotka.

Med državami članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največje rasti beležile Slovenija (7,4 odstotka), Poljska (3,6 odstotka) in Slovaška (2,3 odstotka). Največje padce so medtem beležile Madžarska in Romunija (obe po -1,9 odstotka), Portugalska (-1,2 odstotka) in Avstrija (-0,9 odstotka).

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar