Uspeh hrvaškega turizma v rokah Filipincev in Indijcev

Vstop Hrvaške v evroobmočje in Schengen je ugodno vplival na obiskanost restavracij in prodajo trgovin s spominki v starem mestnem jedru Dubrovnika. Njihov posel cveti, saj prihaja vedno več obiskovalcev, ki ne čakajo na mejni kontroli, denar pa zapravljajo v skupni valuti. Hrvaška vlada že napoveduje rekordne prihodke od turizma.

Uspeh pa je na drugi strani prinesel nove izzive – kako najti dovolj delavcev, da bi sledili povpraševanju, kar je pogosta težava tudi v nekaterih delih zahodne Evrope. Težko je oceniti pomembnost turističnega sektorja za hrvaško gospodarstvo. Sektor je zaslužen za okrog petino rasti, ki jo ustvari gospodarstvo, kar je več od vseh ostalih sektorjev. Podobno raven dosegajo denimo na Malti.

Potem ko so se na Hrvaškem v 32 letih samostojnosti zanašali predvsem na domačo delovno silo, statistika pridobivanja delovnih dovoljenj kaže, da mora vse več delodajalcev delavce iskati v bolj oddaljenih krajih, da zapolnijo prosta delovna mesta.

'Potrebujemo delovno silo iz tujine'

"Hrvaška sama ne more zagotoviti dovolj delovne sile za ohranitev turizma kot glavne gospodarske panoge in je v situaciji, ko očitno potrebuje delovno silo iz tujine," je dejal guverner centralne banke Boris Vujčić. "Ni znakov, da bi se ta trend spremenil."

Konjunkturo sta spodbudila prehod Hrvaške na enotno valuto in vstop v schengen. S tem so bile odpravljene mejne kontrole na meji z Madžarsko in Slovenijo, 95 odstotkov turistov pa pride na Hrvaško po cestah.

Lokalne trgovine in restavracije se širijo, saj so večinoma namenjene evropskim popotnikom, ki želijo obedovati zunaj v svetu po pandemiji. To zahteva določeno število kadrov, ob tem pa je stopnja brezposelnosti letos najnižja po letu 1982, lokalno prebivalstvo pa se zmanjšuje.

Oliver Bunic/Bloomberg

Zlatko Borovac, ki vodi živahno Peskario Lokanda s pogledom na dubrovniško pristanišče in štiri druge restavracije, je povedal, da večina njegovih okoli 180 zaposlenih zdaj prihaja iz tujine, večinoma iz sosednjih balkanskih držav.

Medtem ko je bilo leta 2015 tujim delavcem iz držav zunaj Evropske unije izdanih le 2700 dovoljenj, vlada pričakuje, da bo letos število takih delovnih dovoljenj doseglo 180 tisoč. "S tem bi se delež tujih delavcev v celotni delovni sili povečal na več kot deset odstotkov," pravi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Žarko Katić.

Večina tujih delavcev iz Filipinov in Indije

Vlada naj bi do konca leta spremenila zakone, s čimer bodo olajšali delo tujcem na Hrvaškem. Ker več kot 40 odstotkov vseh tujih delavcev prihaja iz krajev, kot sta Filipini in Indija, bi lahko dovoljenja izdajali za tri leta namesto za eno, delavci pa bi v času med dvema delovnima dovoljenjema lahko ostali na Hrvaškem.

"Hrvaška se sooča z izzivom vključevanja tujih delavcev v družbo, ko jih država spodbuja k daljšemu bivanju," pravi Iris Goldner Lang, profesorica prava Evropske unije na Univerzi v Zagrebu in nosilka Unescove katedre za prosto gibanje oseb, migracije in medkulturne odnose. "Kot družba se zdaj soočamo z izzivom, kako najti način, da hitro zaščitimo večje število ljudi," je dejala.

Emerson Lopez Ragasa ima enoletno delovno dovoljenje, zaposlitev pa je našel v pekarni Pan-Pek v Zagrebu, kjer lahko dela vse leto, ne le v turistični sezoni. Njegova prva zaposlitev je bila pomočnik kuharja v hotelu na otoku Korčula.

Štiriindvajsetletnik je odraščal v Manili, s Filipinov je najprej odšel na delo v Doho, nato pa se je na priporočilo prijatelja preselil na Balkan. Trenutno ne namerava oditi. "Sanjam, da bom nekega dne lahko svoje starše pripeljal sem, v ta čudovit kraj," je dejal.

Prevedla Pia Bedene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar