Da bodo naložbe v elektrodistribucijski sistem potrebne in da ima omrežje omejitve, kaže tudi podatek o deležu zavrnjenih vlog za priključitev individualnih sončnih elektrarn v sistem. Če je bilo v lanskem letu zavrnjena petina vlog za izdajo soglasij, je v prvih štirih mesecih leta ta delež narasel na četrtino, kažejo podatki sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo SODO. Kako bodo omrežnino plačevala gospodinjstva z lastno proizvodnjo enoto?
Lani je bilo oddanih skoraj 30 tisoč vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne enote, največ, skoraj tretjino, pa so jih zavrnili na območju Elektra Maribor. Do maja so prejeli skoraj 8.400 vlog, pri čemer jih je bilo skoraj 36 odstotkov zavrnjenih na območju Elektra Maribor, 31 odstotkov pa na območju Ljubljana.
"Skrbi me, da je povpraševanje po soglasjih padlo. Širi se fama, da se ne izplača zaprositi zanjo, ker ga ni mogoče dobiti," je v pogovoru za Delo povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je še povedal, so vsem distribucijskim podjetjem tudi Sodu zavrnili prve naložbene načrte, da so se ti pripravili bolj ambiciozno.
Preberi še
(Intervju) Bernard, NGEN: S hranilniki do energetskih prihrankov
Pogovarjali smo se z Romanom Bernardom, ustanoviteljem in direktorjem podjetja NGEN.
27.01.2023
V Sloveniji še čakamo na postavitev velikih sončnih elektrarn
Pogovarjali smo se dr. Markom Topičem, rednim profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko UL.
19.01.2023
Povpraševanje po sončnih elektrarnah ostaja visoko, zakaj se mudi?
Pri industrijskih odjemalcih je neodvisnost od državnih spodbud zaradi energetske draginje še toliko večja.
18.01.2023
"Želimo jim omogočiti vlaganja v omrežje. Objavljen je 80 milijonov evrov vreden razpis za krepitev nizkonapetnostnega omrežja, ki je nujen za domače elektrarne," je povedal Kumer.
Do zavrnitev soglasij za postavitev sončnih elektrarn je kritičen tudi Tomi Medved, predstojnik Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko. "Da pri sončnih elektrarnah govorimo, da imamo preveč energije, je enako, kot da bi govorili, da imamo preveč denarja," meni Medved.
Kot pojasnjuje, se da urediti, da se proizvodnja sončne elektrarne prilagaja glede na razmere v omrežju. Če je energije preveč, se jo zavrže, oziroma se začne razmišljati o tem, kam s to energijo. "Pridemo do tega, da bomo električni avtomobil polnili raje čez dan, investirali v hišno baterijo ali pa kaj drugega," ponazarja Medved. Po njegovih besedah bi v tem primeru sončne elektrarne ljudje lahko nameščali, a bi proizvajali toliko energije, kolikor bi je lahko, ne pa da se jih zavrne že na samem začetku.
Kaj prinaša nov obračun omrežnine
Zaradi potrebnih naložb v sistem je Agencija za energijo pripravila nov sistem obračuna omrežnine. "Enako kot velja za vse odjemalce, velja tudi za odjemalce s proizvodnjo napravo, da jim bo nov obračun omrežnine omogočil prilagajanje dogovorjene moči in s tem tudi neposreden vpliv na višino omrežnine," pravijo na Agenciji za energijo. Omrežnina za moč se bo obračunala glede na dogovorjeno moč in tarifno postavko za moč za pet različnih časovnih blokov.
Omrežnina za energijo pa se bo odjemalcem z nameščeno proizvodno enoto za samooskrbo, katerim obračunsko obdobje predstavlja obdobje enega leta (tako imenovan Net metering), obračunala na letni ravni samo za neto energijo prevzeto iz omrežja v obračunskem obdobju enega leta. "Omrežnina za energijo se bo torej določila na podlagi razlike med letno prevzeto in letno oddano električno energijo) in enotne tarifne postavke za energijo (ET)," pravijo na agenciji.
Navedeno velja za odjemalce, ki imajo nameščeno proizvodno napravo na podlagi sistema letnega netiranja prevzetih in oddanih količine električne energije v omrežje. To se s koncem leta spreminja, in sicer za vse, ki bodo soglasje za namestitev sončne elektrarne dobili v letu 2024.
V skladu z evropsko direktivo mora biti plačevanje omrežnine nediskriminatorno, ne glede na to, ali je uporabnik vključen v sistem neto meritev oziroma v samooskrbno shemo. S prenosom te direktive v slovensko zakonodajo bo torej uporabnik moral plačati omrežnino za vso elektriko, ki jo bo prevzel iz distribucijskega omrežja.
Za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev. Prav tako omrežnine in drugih javnih dajatev ne plača za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, pravijo na agenciji.