.webp){kind=icon}
Preverili smo, kaj nas v letu 2023 čaka na področju energetike in davčne politike, medtem pa najbogatejši Zemljan Elon Musk še naprej buri duhove s svojim vodenjem Twitterja. Na enem mestu zbiramo najpomembnejše in najbolj brane zgodbe dneva.
V letu 2023 bosta pričakovana nižja gospodarska rast in postopno znižanje inflacije negativno vplivala na rast davčnih prihodkov v državah regije Adria, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. V Sloveniji je eden glavnih problemov nepredvidljivost davčnega okolja, vlada pa v naslednjem letu želi sprejeti davčno reformo, predvsem na področju obdavčitve plač, kjer je Slovenija najmanj konkurenčna.
Vzajemni skladi v Sloveniji so imeli v novembru tretji najslabši mesec letos po količini vplačil, medtem ko je bilo vplačil v prvih 11 mesecih leta skoraj pol manj kot v enakem obdobju lani, kažejo zadnji podatki Agencije za trg vrednostnih papairjev (ATVP).
Preverili smo tudi razvoj na področju javnih stanovanj, ki naj bi jih gradil Stanovanjski sklad RS. Revizija računskega sodišča namreč poslovanje sklada v zadnjih letih ocenjuje kot "delno učinkovito", direktor sklada Črtomir Remec pa opozarja, da manjka politične volje in virov financiranja.
Slovenska podjetja v iskanju kapitala lahko poskusijo srečo tudi na britanskem veleposlaništvu, saj Britanska agencija za financiranje izvoza (UKEF) za Slovenijo nudi do 4,5 milijarde funtov posojil, Britance pa zanimajo predvsem večji infrastrukturni projekti. Eden od pogojev je vsaj 20-odstotna udeležba britanskih partnerjev v projektu.
Evropi v prihodnjem letu še vedno grozi pomanjkanje zemeljskega plina, v poročilu ocenjuje Mednarodna agencija za energijo (IEA). Za zapolnitev vrzeli med ponudbo in povpraševanjem v letu 2023 je potrebnih še za okrog sto milijard evrov dodatnih investicij, pravijo pri IEA.
Po več mesecih neuspešnih pogajanj so energetski ministri Evropske unije (EU) danes v Bruslju dosegli dogovor o cenovni kapici za zemeljski plin, ki bo postavljena pri 180 evrih za megavatno uro in stopa v veljavo 15. februarja. Evropska komisija pa je ameriškega spletnega velikana Meta, lastnika družbenega omrežja Facebook, seznanila s kršitvami evropskih pravil konkurenčnosti. Kršitve se navezujejo na delovanje Facebookove storitve malih oglasov (Marketplace), vodja evropskega oddelka pri Meti Tim Lamb pa trditve zavrača kot neosnovane.
Priložnosti za tango z evropskimi regulatorji morda ne bo dobil novi lastnik Twitterja Musk. V spletni anketi na lastnem družbenem omrežju je namreč uporabnike vprašal, ali želijo, da nadaljuje z vodenjem podjetja, in obljubil, da bo rezultate spoštoval. Za njegov odstop je glasovalo 57,5 odstotka sodelujočih.
