Evropska komisija je obvestila ameriško podjetje Meta, da delovanje storitve malih oglasov na njihovem družbenem omrežju Facebook ni v skladu z evropskimi pravili za varstvo konkurence oziroma da gre za zlorabo dominantnega položaja.
"Naš prvi pomislek je, da Meta povezuje svoje družbeno omrežje Facebook s svojimi spletnimi storitvami malih oglasov, imenovanimi Facebook Marketplace. To pomeni, da uporabniki Facebooka nimajo druge izbire, kot da imajo dostop do Facebookovih malih oglasov," je pritožbo pojasnila izvršna podpredsednica komisije za področje konkurence Margrethe Vestager.
Avtomatičen dostop uporabnikov Facebooka do storitve malih oglasov daje "zajetno" prednost podjetju Meta, saj konkurenti na področju malih oglasov ne morejo tekmovati s takšnim dosegom, kot ga ima Facebook.
Komisija ugotavlja tudi, da Meta v okviru storitve Marketplace vzpostavlja nepravične tržne pogoje za tekmece, s čimer zlorablja svoj dominanten položaj na trgu, so regulatorji sporočili v izjavi za javnost. Pogoji uporabe namreč Meti omogočajo zbiranje podatkov o oglasih konkurenčnih storitev, ki poslujejo na Facebooku. Uporaba teh podatkov je po mnenju komisije neupravičena in ni nujna za delovanje storitve Marketplace.
"Če se to potrdi, bi bila praksa Mete po naših pravilih konkurenčnosti protizakonita," je še dejala Vestager.
Evropska komisija je preiskavo Mete odprla v letu 2021, v želji po reguliranju spletnih platform pa so sprožili tudi preiskave ostalih velikanov iz Združenih držav Amerike (ZDA), med njimi Amazona in Appla. Amazon je bil nedavno predmet podobne preiskave kot Facebook, saj so se regulatorji spraševali, ali podjetje Jeffa Bezosa z uporabo podatkov konkurenčnih storitev in prednostno obravnavo lastnih izdelkov v svoji spletni trgovini ovira konkurenco. Dodatne preiskave Mete medtem potekajo tudi v Združenem kraljestvu in v Nemčiji.
Lastnik družbenega omrežja Twitter Elon Musk je pred dnevi onemogočil uporabnikom, da na Twitterju promovirajo konkurenčna omrežja, kar je prav tako sprožilo pozive k preiskavi Evropske komisije. Toda sodeč po letos sprejetem Zakonu o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA, angl.) se Twitter ne uvršča med t. i. vratarje (gatekeepers, angl.), tj. platforme z vsaj 45 milijoni evropskih uporabnikov in vsaj 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov oziroma povprečno valuacijo nad 75 milijardami evrov v preteklem letu. Status vratarja po novi evropski digitalni zakonodaji podjetju nalaga večjo odgovornost za zaščito konkurence in nadzor nad vsebino, kot velja za ostala podjetja na spletu.
"Trditve Evropske komisije so v celoti brez osnove," je po poročanju Bloomberga odgovoril vodja konkurence za Evropo, Bližnji vzhod in Severno Afriko pri Meti Tim Lamb. "Meta bo še naprej sodelovala z regulatornimi agencijami in pokazala, da je naš razvoj produktov naravnan v dobro potrošnika in v dobro konkurence."
Če komisija po zaključku postopka ugotovi, da je prišlo do kršitve, lahko prepove nedovoljeno prakso in določi denarno kazen v višini do deset odstotkov svetovnih letnih prihodkov podjetja. Meta je v fiskalnem letu 2021, ki se je končalo septembra letos, zabeležila slabih 118 milijard dolarjev prihodkov, 37 odstotkov več kot leto prej.
S pomočjo Stephanie Bodoni.