Kakšne ugodnosti prinaša kasnejša upokojitev

''Po veljavni zakonodaji zgolj dejstvo, da posameznik izpolni pogoj za upokojitev, ne predstavlja hkrati tudi dolžnosti upokojitve,'' povedo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in dodajajo, da upokojitev torej ni obvezna, saj se lahko vsak posameznik sam odloči, ali se bo ob izpolnitvi pogojev upokojil ali bo še naprej opravljal svoje delo.

Veljavna zakonodaja ne predpisuje, za koliko časa zavarovanec lahko odloži uveljavitev pravice do starostne pokojnine, dodajajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). 

Kaj podaljšanje dela pomeni za pokojnino?

Pri podaljšanju dela gre za t. i. dvojni status. To pomeni, da ima oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in ostane v zavarovanju za polni delovni oziroma zavarovani čas, poleg plačila za delo tudi pravico do izplačila dela pokojnine v višini 40 odstotkov starostne pokojnine. Do te bi bila oseba upravičena na dan njene uveljavitve in najdlje za obdobje treh let. Ko triletno obdobje poteče, se del pokojnine izplačuje v višini 20 odstotkov, so sporočili z ministrstva.

Oktobra letos so po podatkih ZPIZ beležili 17.397 upravičencev, ki so prejeli izplačilo v višini 40 odstotkov starostne pokojnine. V številko so všeti vsi upravičenci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in so še naprej vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom ter so  uveljavili pravico do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine, dodajajo na ZPIZ. 

''Nadaljevanje delovne aktivnosti zavarovancu prinaša ugodnejše vrednotenje dobe teh dodatnih treh let zavarovanja, in sicer v višini treh odstotkov letno (1,5 odstotka za pol leta oziroma devet odstotkov za tri leta). Tako se odmeri višja pokojnina,'' povedo na ministrstvu. Ko tri leta potečejo, se vsako nadaljnje leto vrednoti na enak način, kot se vrednoti dodatno leto zavarovanja nad 15 leti zavarovalne dobe, pravijo.

Za leto 2022 je odmerni odstotek nad 15 leti dobe določen v višini 1,32 odstotka, od leta 2023 naprej pa bo znašal 1,36 odstotka. Podaljšanje dela prinaša višje pravice in s tem višjo socialno varnost v starosti, zaključijo. S 1. januarjem 2023 bosta odmerni lestvici po spolu izenačeni, dodajajo na ZPIZ.

Kako pa je z zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice za predčasno pokojnino? Pri njih odlog upokojitve do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pomeni, da se bo zavarovanec izognil zmanjšanju pokojnine zaradi predčasne upokojitve. ''Zavarovancu, ki uveljavi pravico do predčasne pokojnine, se pokojnina namreč najprej odmeri tako kot starostna pokojnina, '' dodajajo na ZPIZ in nadaljujejo, da se nato za vsak mesec, ki zavarovancu manjka do dopolnitve 65 let starosti, pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka. Zmanjšanje pokojnine je trajno, zaključujejo. 

Poglejmo si izračune v številkah

''Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri zavarovancih, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti s pravicami oziroma ugodnostmi posebej vzpodbuja odložitev upokojitve za prva tri leta po izpolnitvi pogojev,'' povedo na ZPIZ. Razložijo, da se 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe brez dokupa pri odmeri starostne pokojnine vrednotijo ugodneje; kot že omenjeno, je eno leto vrednoteno s tremi odstotki. Kaj to pomeni? 

Oglejmo si konkretne primere, ki jih je za Bloomberg Adria pripravil ZPIZ. Znesek starostne pokojnine v višini tisoč evrov smo določili mi. Izračun je pripravljen na primeru zavarovank, saj imajo zavarovanci v letošnjem letu še nižjo odmerno lestvico, pojasnjujejo.

Imamo znesek v višini tisoč evrov starostne pokojnine, ki je odmerjena zavarovanki v letošnjem letu za 40 let pokojninske dobe v višini 63,5 odstotka od pokojninske osnove in usklajeno za letošnji uskladitvi pokojnin, torej za en odstotek in 4,4 odstotka, razložijo na ZPIZ. 

To pokojnino primerjajmo s pokojnino zavarovanke z enako višino pokojninske osnove, ki pa je v letošnjem letu dopolnila 43 let pokojninske dobe brez dokupa (torej tudi 41., 42. in 43. leto, ki se vrednotijo ugodneje). V tem primeru bi se starostna pokojnina odmerila v višini 72,5 odstotka od pokojninske osnove, nadaljujejo na ZPIZ. 

''Starostna pokojnina zavarovanke z enako višino pokojninske osnove, ki je v letošnjem letu dopolnila 40 let in šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa (od katere se šest mesecev vrednoti ugodneje), pa bi se odmerila v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove,'' predstavijo še zadnji izračun na ZPIZ. 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar