.webp){kind=icon}
Če so telekomunikacijske storitve nekaj mesecev nižale vrednost indeksa cen življenjskih potrebščin, pa so ponudniki konec poletja cene dvignili. Ob vse večjih stroškovnih pritiskih nas je zanimalo, ali bi se lahko storitve do konca leta znova podražile. Z novim zakonom o elektronskih komunikacijah je namreč menjava ponudnika telekomunikacijskih storitev za potrošnike postala brezplačna in s tem tudi privlačnejša. Če razmišljate o menjavi ponudnika, pa je pomembno tudi, koliko "kredita" imate pri operaterju. Na Telekomu Slovenija denimo kar polovica uporabnikov nakupe odplačuje obročno.
Glede na novi zakon imajo naročniki na voljo 60 dni od prejema obvestila o enostranski spremembi, da odstopijo od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. A pozor, obstajajo določeni pogoji, saj naročnik nima pravice odstopa od pogodbe, če je predlagana sprememba izključno v korist končnega uporabnika ali zgolj administrativne narave in nima negativnih posledic za končnega uporabnika, pa tudi če je potrebna zaradi uskladitve s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi Evropske unije (EU), ki se uporabljajo neposredno.
Operaterji zaenkrat ne bodo dražili
"V Telekomu Slovenije občutimo močan stroškovni pritisk zaradi dražitev virov," so povedali pri našem največjem ponudniku komunikacijskih storitev. Mesečno naročnino nekaterih mobilnih naročniških paketov so spremenili z avgustom, in sicer v višini do dveh evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ko so hkrati povečali količine prenosa podatkov v državah območja EU-tarife. Cene fiksnih paketov, ki vključujejo tudi televizijo, pa so nazadnje prilagodili leta 2019. "O vseh spremembah sicer uporabnike obveščamo skladno z zakonodajo," pravijo.
Tudi v A1 Slovenija sprememb cen trenutno ne načrtujejo, zadnjič pa so jih povišali letos junija. Zaradi vsesplošnih podražitev storitev nas je zanimalo, ali se uporabniki odločajo za cenejše pakete. "Povpraševanje uporabnikov po zamenjavi paketov za nižje je na istem nivoju kot v zadnjih letih," zagotavljajo pri A1.
Ravno obratno pa je v družbi T-2, kjer opažajo, da je med obstoječimi in tudi potencialnimi novimi naročniki vse več cenovno občutljivih. "Več je tudi povpraševanja po optimizaciji storitev," dodajajo v družbi. Cene storitev so nazadnje prilagodili 1. julija letos, novega dviga pa za zdaj ne načrtujejo.
Prav tako so cene na fiksnem segmentu julija dvignili pri Telemachu, septembra pa so podražili storitve na mobilnem segmentu. "Ta čas ne načrtujemo dviga cen svojih storitev," zagotavljajo v Telemachu.
Obročno nakupovanje prek operaterja med Slovenci precej priljubljeno
Čeprav se lahko naročniki pred podražitvami zaščitijo tako, da brezplačno zamenjajo operaterja, pa je to v praksi pogosto težje izvedljivo prav zaradi "dolga", ki so si ga nakopali. Med Slovenci je tovrstno odplačevanje priljubljeno tudi zato, ker je po besedah ponudnikov brez obresti. Vendar se operaterji na ta način zavarujejo, da se pri njih uporabnik zaveže za vsaj toliko časa, kot ima sklenjeno obročno odplačevanje.
"Nakup različnih izdelkov na obroke brez obresti je med našimi uporabniki izredno priljubljen, v zadnjem obdobju pa na tem področju ne zaznavamo odstopanj," so povedali pri Telekomu Slovenije. Tam kar polovica vseh naročnikov odplačuje nakupe po obrokih, v večini primerov gre za nakup naprav z vezavo za 24 mesecev. Višine povprečnega mesečnega zneska sicer ne razkrivajo. "Ocenjujemo, da ne bo poravnanih 0,4 odstotka nezapadlih terjatev," še dodajajo v Telekomu Slovenije.
Njihovi uporabniki se za nakup na obroke najpogosteje odločajo pri nakupu mobitela, prenosnega računalnika, televizorja, gospodinjskih aparatov in ostalih pripomočkov za dom in prosti čas. Kako pa obvladujejo tveganje neodplačevanja obrokov? "V okviru obvladovanja tveganj preverimo plačilno zmožnost potencialnega ali obstoječega naročnika, tveganja pa obvladujemo prek rednega spremljanja izvajanja pogodbenih razmerij," pojasnjujejo. Kot pravijo, lahko v primeru verjetnosti za tveganje neplačila uporabniku omejijo nakup blaga z obročnim odplačilom ali pridobijo dodatno zavarovanje.
Tudi vse več uporabnikov storitev A1 se odloča za obročno odkupovanje, vendar o konkretnem deležu niso govorili, saj je to po njihovem pojasnilu občutljiva poslovna informacija. "Najbolj iskani so tehnični artikli v povprečni vrednosti 250 evrov, prodajajo pa se tudi dražji artikli, recimo naprednejši računalniki za skoraj tri tisoč evrov," naštevajo pri A1. V primeru neplačil je tveganje v celoti odgovornost prodajalca. "Plačilna disciplina uporabnikov je dobra in se v primerjavi s preteklimi obdobji ni spremenila, tudi ne opažamo drugih sprememb v nakupnih vzorcih uporabnikov," pojasnjujejo na A1, kjer pa ne omenjajo nujnosti pregleda kreditne sposobnosti naročnikov.
Kreditno sposobnost naročnikov, ki želijo nakup opravati po obrokih, na drugi strani preverjajo v T-2. "Uporabljamo orodja, s katerimi lahko pravočasno zaznamo morebitna odstopanja plačilne discipline in posledično tudi pravočasno ukrepamo," so jasni. Za zdaj ekstremno odstopajočih pojavov v plačilni disciplini, ki bi jih lahko pripisali splošnemu dvigu cen, niso zaznali. "Prav tako ne opažamo, da bi uporabniki menjali obstoječe pakete za cenejše," še dodajajo v T-2.
Na Hrvaškem vzpostavili register dolžnikov
Če pri nas ni zakona, ki bi operaterjem nalagal obveznost pregleda plačilne sposobnosti strank, pa je drugače pri naših južnih sosedih. Na Hrvaškem nov zakon o elektronskih komunikacijah predpisuje vzpostavitev nekakšnega registra dolžnikov, podobno kot je pri bančnih poslih vzpostavljen državni centralni register kreditov, je poročal Večernji list. Gre za omogočanje zbiranja in elektronske izmenjave potrebnih podatkov o prosilcih za sklepanje naročniških pogodb, in sicer izključno za namene presoje njihove plačilne sposobnosti.
Kot so sporočili z ministrstva za morje, promet in infrastrukturo, se s tem dosega cilj splošnega državnega interesa zmanjšanja števila dolžnikov in višine njihovega dolga oziroma zmanjšanje skupnega števila blokiranih dolžnikov v državi. Večina izvršb se namreč nanaša na postopke, ki jih sprožijo operaterji elektronskih komunikacij. Postopek bo potekal tako, da bo operater na podlagi prejetega zahtevka za sklenitev naročniškega razmerja poslal finančni agenciji povpraševanje, ta pa bo posredovala oceno plačilne sposobnosti prosilca.
