Kdo bo v trgovski verigi potegnil 'ta kratko'

"Cen ne moremo znižati," zagotavljajo vsi v verigi – od kmeta do trgovca –, hkrati pa s prstom kažejo drug na drugega. Trgovci tako za visoke cene obtožujejo dobavitelje, ki da "morajo pristajati na zvišanje cen, saj so v nasprotnem primeru dobavitelji napovedovali manko blaga", so povedali v Mercatorju.

Ti pa žogico vračajo, saj so za Bloomberg Adria v podjetju Pivka-Delamaris povedali, da "trgovci pritiskajo na nižanje cen pri dobaviteljih, ki pa nimamo več rezerv". Tako pridemo do kmetov, ki tarnajo, da dobavitelji ne dovolijo nobenega povišanja cen, "kar ob višjih stroških pomeni slabši položaj za kmeta in živilsko-predelovalno industrijo", so povedali v Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS). Kmetje prav tako pravijo, da niso uspeli prenesti vseh povišanj vhodnih surovin v končno ceno svojih produktov.

Na morebitne nepravilnosti v verigi preskrbe s hrano sicer opozarja varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. To je trenutno Igor Hrovatič, ki po zagonu primerjalnika cen osnovnih živil pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. "Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oziroma se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce," je povedal za STA.

Primerjalnik cen brca v temo?

Da gre za "občutljivo temo", so nam povedali denimo tudi v Ljubljanskih mlekarnah. Vlada se je tega lotila z "mehkim pristopom", in sicer z uvedbo primerjalnika cen, ki je namesto jasnosti, povzročil le še večjo zmedo. Trgovci se tako vsakodnevno pritožujejo nad objavljenimi rednimi cenami izdelkov, ki pa v resnici za potrošnika, kot pravijo trgovci, nimajo posebnega pomena, saj se cene spreminjajo dnevno. Objavljene so redne cene, medtem ko po podatkih trgovcev 70 odstotkov vseh nakupov Slovenci opravijo v akcijah.

"Prihajajoči teden bomo imeli prvo objavo primerjave cen; če bo nadzor pokazal, da se hrana draži, kljub temu da se energenti ne dražijo več, bo potrebna regulacija. Za zdaj smo optimisti, da to ne bo potrebno," je pred kratkim v Odmevih povedal premier Robert Golob.

Če izhajamo iz tega, kar se je ob regulaciji cen zgodilo pri naših južnih sosedih, je morda bolje, da do tega ne pride, opozarjajo pri podjetju Pivka-Delamaris. "Če se bodo cene omejevale, bodo lahko domače prodajne police, ki jih dnevno oskrbujemo s svojimi izdelki, ostale tudi prazne. Izdelke bodo proizvajalci nudili tudi le tistim, ki jim bodo priznali pravično ceno," napovedujejo v podjetju.

Kmetje: Pogledati je treba razrez cene po celotni verigi

"Treba bi bilo pogledati cene po celotni verigi, da se vidi, koliko kdo dobi. S tem bi šele imel potrošnik vpogled, kolikšni deleži so, predvsem pa je nujna tudi navedba porekla na embalaži izdelka," so prepričani v KGZS. Z njimi se strinjajo tudi v podjetju KGS Krajnc, saj bi se tako po njihovih besedah šele razkrila dejanska razmerja, koliko pripada posameznemu deležniku, od kmeta do trgovca.

A država podatkov o maržah in razrezu cen nima, trgovske marže so tudi poslovna skrivnost. "Namen projekta primerjanja cen ni vpogled v marže ali razrez cene vzdolž verige preskrbe s hrano ter njihova objava. Če deležniki – kmetje, predelovalna industrija in trgovci – dosežejo soglasje o javni objavi marže oziroma razrezu cen, lahko to tudi naredijo in jih objavijo," pravijo na vladi.

V primeru, da bi bilo treba dodatno zaščititi potrošnika in ukrepati na tem področju, ima država zakonsko možnost, da te podatke pridobi samo za potrebe ministrstva in vlade. "Uvedba opisanega ukrepa spremljanja cen hrane po verigi od kmeta do trgovca bi se uporabila, če se mehak pristop ne bo pokazal kot dovolj učinkovit," še napovedujejo.

Bo domači pridelek romal v tujino namesto na police?

Primerjalnik cen, v okviru katerega trgovci tekmujejo med seboj za najnižje cene, bi bil celo lahko škodljiv za slovenske kmete, saj se bojijo, da bodo trgovci uvažali več izdelkov iz tujine. "Iz tujine lahko pridejo izdelki nepreverjene kakovosti, nepreverjenega izvora, lahko tudi iz tretjih držav, kjer je dovoljeno uporabljati še marsikatera fitofarmacevtska sredstva, ki v Evropi niso dovoljena, ali določene ostale dodatke," pojasnjujejo pri KGZS.

Po drugi strani obstaja velika nevarnost, da na naših policah slovenskih izdelkov kmalu ne bo več. "Kmetje so že imeli sklenjene dogovore s trgovci, a so jim ti naknadno poskušali zniževati ceno, ker so iz držav bivše Jugoslavije pripeljali blago, ki ga potem niso mogli prodati v krajih, kjer divja vojna. Prodajali so ga po boljših cenah, zato so lahko s prodajo teh izdelkov ustvarjali večjo maržo," je pojasnila Urška Vilar iz podjetja Zeleni Hit, ki se ukvarja z ekološko pridelavo in prodajo zelenjave.

Kot pravi, so bili posledično slovenski kmetje prisiljeni skladiščiti zelenjavo dlje časa. "Ko bodo ti kmetje dobili kupce iz tujine, bodo zelenjavo seveda prodali. Solato, ki je letos v Evropi ni bilo nikjer zaradi suše, so lahko prodali po trikratni ceni. Žalostno je, da se pri nas slovenskega pridelka ne da dobiti, v tujini pa ga pospešeno iščejo," dodaja Vilar.

"Brez zvišanja cen bi lahko v enem letu zaprli vrata"

V podjetju Lušt, ki prideluje zelenjavo, so se stroški pridelave (elektrika za ogrevanje z geotermijo, embalaže, prevoza ter nenazadnje plače za sodelavce) letos dvignili za več kot 25 odstotkov. "Ceno paradižnika v grozdu smo dvignili za manj. Želimo si, da kupci uživajo v kakovostnem in cenovno sprejemljivem paradižniku. Na koncu je pomemben ozaveščeni kupec," pravijo v Luštu.

Od države bi si v Luštu želeli več posluha za povečano uporabo geotermalne energije za ogrevanje ob povišanih cenah zemeljskega plina in elektrike. "Mi pa imamo vrtino kot nadomestni vir, vendar nam mora za črpanje večjih količin geotermalne vode nekdo izdati dovoljenje," so povedali v prekmurskem podjetju.

"Višje stroške smo morali integrirati v cene. Največji strošek je delovna sila, ampak zaenkrat uspemo tudi vse prodati na trgu. Cene konvencionalne pridelave so se zelo približale našim, kar me je presenetilo," še opaža Vilar.

Cene so popravili tudi pri podjetju Pivka-Delamaris. "Ne tako, kot smo si jih želeli, vseh stroškov nismo prenesli nanje. Določeno popravilo pa je bilo potrebno, saj so se zgodili takšni dvigi stroškov, da bi brez zvišanja cen lahko v enem letu zaprli vrata. Nekaj podražitev je takšnih, ki jih še nismo realizirali," pojasnjujejo v podjetju.

Tudi Toni Balažič, glavni izvršni direktor podjetja Panvita, dodaja, da so cene zvišali, a da se zavedajo nevarnosti visokih dvigov in zmanjšanja potrošnje. "Cene pazljivo dvigujemo, zato so marže po vsej verigi upadle. Trgovci se obnašajo različno: Nekateri so ohranili marže in jih niso povišali, drugi so jih znižali, tretji so povečali število promocij. Tako da potrošnik zagotovo ne čuti tako visokih skokov, kot bi se morda morali zgoditi," pravi Balažič.

Cene hrane težava tudi prihodnje leto?

Vlada je zaradi rasti cen goriv pomoč že ciljno namenila tudi kmetom. Ob tem pričakuje, da se bo državna pomoč prelila tudi po verigi in ne bo vplivala na tako dramatične pritiske znotraj prehranske verige. Iz KGZS pomoč ocenjujejo kot "obližek, ne obliž na rane".

"Želimo si stabilnosti, stabilnosti vhodnih surovin in stabilnosti odkupnih cen, to je za nas poglavitno. Od države ne bi potrebovali nobene pomoči, če bi naše odkupne cene pokrile stroške proizvodnje in omogočile normalen razvoj kmetij," dodajajo v KGZS. Po njihovih besedah so s pomočjo lahko pokrili razliko med nabavno ceno semenskih žit v lanskem letu in v letošnjem letu, ne pa stroškov goriva.

"Semenska žita so se podražila za 40 odstotkov; kar se tiče mineralnih gnojil, je na trgu pravi kaos. V Evropi se trenutno ne proizvajajo ali se proizvajajo v zmanjšanih oblikah. Bojimo se, da bo plin tako drag, da je vprašanje, ali bomo lahko kupili mineralna gnojila," opozarjajo v KGZS.

Po trenutni ceni ena tona dušičnega gnojila stane od tisoč do 1.300 evrov, pred krizo (lansko poletje) pa je cena znašala od 180 do 250 evrov. "Vprašanje je, ali bo odkupna cena pokrila stroške. Lahko se zgodi, da bo odkupna cena strmoglavila in bodo imeli velike izgube. Takrat bomo seveda potrebovali pomoč države," opozarjajo v KGZS.

Tudi Vilar iz Zeleni Hit meni, da se bo na področju gnojil zgodila nova senzacija. "Zdaj jih še nihče ne išče, mi pa smo si iz strahu, da bi gnojila postala nedobavljiva, ker se dušikove tovarne že zapirajo, naredili zaloge vnaprej," opisuje Vilar. Dobili so zadnje razpoložljive količine. "Od kmetov smo že dobili signal, da so naše cene previsoke, zato se sprašujem, kaj bo drugo leto s pridelkom, če bodo kmetje delali nove mešanice. Ko se ta sistem enkrat začne rušiti, se pet let ne postavi nazaj," je zaskrbljena sogovornica.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar