Slovenska vlada pripravlja rebalans proračuna, ki za letos predvideva rekordno javno porabo v višini 14,6 milijarde evrov. Prihodkov bo za 12,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal dve milijardi evrov, je na današnji novinarski konferenci sporočil finančni minister Klemen Boštjančič.
Rebalans je tehnične narave in ne odraža politike trenunte vlade, je dejal Boštjančič. "Proračun je neuravnotežen predvsem zaradi ukrepov prejšnje vlade – predvsem PKP10 –, ki so proračun obremenili za dodatno milijardo evrov in izpraznili proračunsko rezervo," je odločitev vlade komentiral minister. Med te ukrepe sodijo energetski vavčerji, digitalni boni in zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je prejšnja vlada sprejela brez javnofinančnega kritja.
A ne pozabimo, tudi aktualna vlada intenzivno načenja javne finance, predvsem za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu v boju proti povišano inflacijo in energetsko krizo. Predsednik Fiskalnega sveta RS Davorin Kračun ocenjuje, da se bo država morala naslednje leto zadolžiti za štiri milijarde evrov.
Preberi še
Kračun: Naslednje leto nas čaka zadolžitev za štiri milijarde evrov
O stanju slovenskih javnih financ in vladni politiki ter o fiskalni in monetarni politiki na ravni EU smo se pogovarjali z dr. Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta RS.
30.08.2022
Po predlogu rebalansa proračuna: Rekordna poraba javnih financ
Proračunski odhodki bodo v letu 2022 po rebalansu znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več.
25.08.2022
Fiskalni svet: Javnofinančna slika se izboljšuje, a tveganja ostajajo
Glavni tveganji za javne finance draginja in recesija, fiskalna politika bi morala postati bolj restriktivna.
07.07.2022
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Poslabšana javnofinančna slika bi lahko ogrozila velike investicijske načrte te vlade, za katere bi lahko preprosto zmanjkalo sredstev ali pa bodo ta – zaradi zaostrenih pogojev zadolževanja na finančnih trgih – izrazito draga. Boštjančič je sicer napovedal, da "verjame v uravnotežen proračun, zato bo skušala ta vlada v prihodnjih letih zmanjšati proračunski primanjkljaj oziroma gospodariti na način, da bo ustvarila proračunske presežke".
K temu naj bi prispevali tudi nekateri ukrepi na prihodkovni strani, kot so dohodninska reforma, davek na premoženje in vrnitev DDV na energente na staro raven, ko se energetska kriza naslednje leto umiri. Ambiciozne načrte vlade bi lahko pokvarili dolgotrajno povišana inflacija in globoka recesija, ki grozi Evropi in ki bi pošteno načela ža tako obubožane javne finance.
Glede časovnice je minister za finance napovedal, da bo predlog rebalansa vlada potrjevala naslednji teden, potrditev državnega zbora pa pričakujejo do konca septembra.