Trump proti Harris: V kakšno jutro se bomo prebudili

Tekma za predsednika ali prvo žensko predsednico ZDA danes z odhodom Američanov na volišča doživlja vrhunec. Običajno je zmagovalec volitev znan v sredo po 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času, ko se v ZDA zaprejo volišča na skrajnem zahodu.

Glede na tesno tekmo med kandidatoma Donaldom Trumpom in Kamalo Harris pa je treba tudi poudariti, da morda jutri ob 6.uri še ne bomo izvedeli, kdo se bo vselil v Belo hišo. Denimo leta 2000 je bil George W. Bush za zmagovalca uradno razglašen šele 12. decembra po odločitvi vrhovnega sodišča zaradi spora okoli preštetih glasovnic na Floridi.

"Kar bi si upal v tem trenutku napovedati in bi se mi zdela najbolj zanesljiva stava je, da bo prišlo do ponovnega štetja v vsaj eni od držav," je za Odmeve včeraj povedal Andraž Zorko iz raziskovalne hiše Valicon. Zorko je sicer še dodal, da si zmagovalca v tako tesni predsedniški tekmi ne bi upal napovedati.  

Ameriška predvolilna predsedniška tekma je poskrbela za pravi ameriški šov, ki je pred zaslone prikoval gledalce iz celega sveta. Dnevno so bili na sporedu obmetavanje s sočnimi zmerljivkami in številnimi obtožbami, bili smo celo priča atentatu na Trumpa, v izdihljajih tekme so dali podporo enemu ali drugemu kandidatu tudi številni zvezdniki, med njimi je bila tudi pevka Taylor Swift, ki ima pomembno tako politično kot gospodarsko moč. Nekateri so celo zagrozili z izselitvijo iz ZDA v primeru zmage Trumpa. Skratka, predvolilna predsedniška tekma ni bila dolgočasna.

 

 

Nemiri: Kaj bo, če ne bosta priznala poraza? 

Prav nič dolgočasne niso niti napovedi po volitvah. Ankete kažejo, da so številni Američani zaskrbljeni, kaj bi lahko sledilo po tem, ko se bodo zaprla volišča. Spomin na napad podpornikov Donalda Trumpa po porazu na volitvah pred štirimi leti na Kapitol je še vedno živ. 

Vojaški strokovnjaki v ZDA so z zveznimi in lokalnimi uradniki na univerzi v Pensilvaniji izvedli simulacije možnega nasilja ali državljanskih nemirov v zvezi z volitvami in mirnim prenosom oblasti, poroča ameriški javni radio NPR. V vaji sta bila predstavljena dva scenarija, oba iz Pensilvanije. Pensilvanija je namreč ena od šestih ameriških zveznih držav, ki bodo po pričakovanjih odločile rezultat volitev, saj sta oba kandidata tam zelo izenačena.

Prvi scenarij vaje je predvideval, da bi domnevne volilne goljufije povzročile ulične proteste, ki bi ušli izpod nadzora. Lokalni volilni delavci bi morali prevzeti nadzor in zapreti volišča, zato bi Pensilvanija z zamudo potrdila rezultate volitev. Druga vaja je simulirala scenarij, v katerem je novoizvoljeni predsednik izdal nezakonite ukaze nacionalni gardi Pensilvanije, naj zatre proteste v Filadelfiji. Cilj vaje je bil ugotoviti ranljivosti v vojaški verigi poveljevanja in razviti strategije, s katerimi bi zagotovili, da so vojaški odzivi v skladu z demokratičnimi vrednotami.

Finančni analitik Neven Vidaković je v pogovoru za Bloomberg Adria poudaril pomen mirnega prenosa oblasti. Tudi z vidika razlik v ekonomskem programu med kandidatoma je manj pomembno, kdo zmaga, veliko pomembnejše je, da podporniki poraženca ne bodo šli na ulice, je povedal Vidaković. "Dokler ljudstvo ne bo šlo na ulice na poziv poraženega kandidata, bo vse v redu," je povedal Vidakovič.

Kakšni pa so gospodarski načrti obeh kandidatov?     

Trump: Višje carine, nižji davki

Trumpovo gospodarsko agendo opredeljuje znižanje davčne stopnje za premožne in davka od dohodka pravnih oseb z 21 na 20 odstotkov. "To je zato, ker imam rad preprostost. 20 odstotkov mi je bolj všeč. Še bolj mi je všeč 15 odstotkov, vendar mislim, da bi bilo to težje doseči," je nekdanji predsednik povedal v intervjuju za Bloomberg Businessweek.

Poenostavitev bi doletela tudi sistema obdavčitve dohodkov fizičnih oseb na zvezni ravni, pri čemer bi tisti na vrhu plačnih lestvic plačevali 30 odstotkov, preostali pa 15.

Če bo po novembrskem supertorku prevzel vajeti Bele hiše, bo tekmece prve ekonomije sveta udaril s kazenskimi dajatvami v razponu od 20, 60 pa vse do 100 odstotkov, pravi. Carine poleg davkov zasedajo osrednjo mesto Trumpovega programa.

 

Te so po njegovem mnenju sredstvo trgovinske vojne in vzvod zaščite delovnih mest v ameriški proizvodnji hkrati. V prvem primeru gre za izvajanje pritiska na geopolitično tekmico Kitajsko in omejevanje njenega ekonomskega vzpona. Uspešen prehod kitajskega gospodarstva od nepremičninskega trga in proizvodnje cenenih izdelkov na tisto z visoko dodano vrednostjo temelji na osvajanju razvitih trgov Evrope in ZDA.

Udari tam, kjer najbolj boli, se glasi načelo Trumpove trgovinske politike. Toda nekdanji predsednik, ki je kitajskega voditelja Xi Jinpinga cinično naslovil kot "dobrega prijatelja", namerava s carinami v ZDA vrniti tudi "na tisoče in tisoče podjetij in več tisoč milijard dolarjev bogastva", je zatrdil v Georgii.

Trumpovi gospodarski načrti, utemeljeni na restriktivnih carinah, so izrazito protekcionistični in bi po ocenah ekonomistov znova okrepili inflacijske pritiske. Tiste, ki jih je centralna banka Federal Reserve po štirih letih grenkega zdravila visokih obrestnih mer nazadnje le obrnila v negativni trend. Toda Trump se ne da, saj je kritiki navkljub napovedal, da bo "odpravil inflacijo in Ameriko ponovno naredil cenovno dostopno".

 

Ena od novosti, ki jo je v tej smeri predlagal republikanec, je tudi oblikovanje posebnih območij z nižjimi davki in ohlapnejšimi predpisi, navaja televizija CBS. Trump meni, da bi s tem ameriška podjetja spodbudili k ohranjanju proizvodnje na domačih tleh.

 

 

Stari novi Trump

Trumpova bodoča ekonomska politika je tako kvečjemu nadaljevanje doktrine iz prvega mandata leta 2017. Kar pa lahko služi kot napoved obetov v drugo, ki niso najboljši. Trumpovo predsedovanje se je po ocenah stroke leta 2021 sklenilo z vprašljivimi posledicami za ameriško gospodarstvo. Ekonomisti z uglednega Harvarda in Svetovne banke so o učinku njegove trgovinske vojne zapisali, da je bil "v najboljšem primeru neuspešen, morda celo rahlo negativen".

Nekdanji predsednik se je sicer večkrat pohvalili, da je na račun svojih menedžerskih sposobnosti ZDA zagotovil največji ekonomski razcvet v zgodovini.

A podatki kažejo drugačno sliko, saj se je ameriško gospodarstvo v štirih letih okrepilo za komaj 700 milijard dolarjev oziroma v povprečju za odstotek letne rasti, kar je najmanj od konca druge svetovne vojne. Tudi stopnja brezposelnosti je v začetku leta 2020 s 14,7 odstotka dosegla 90-letno najvišjo vrednost, s čimer se je dotaknila ravni iz časa velike depresije. Poročilo kot razlog za klavrn izkupiček navaja prav carine, ki so "imele stalen in opazno negativen učinek na zaposlovanje."

Toda med kandidatoma so tudi vzporednice. Ena takšnih je obdavčenje napitnin, pri čemer tako Trump kot Harris nameravata odpraviti zvezni davek na napitnine. Predlog je junija sicer prvi predlagal Trump, avgusta pa se je zanj zavzela tudi kandidatka demokratske stranke. Od napitnin so odvisni okoli štirje milijoni oziroma 2,5 odstotka delavno aktivnih Američanov, toda spremembo bi na zvezni ravni moral potrditi še kongres.

Trump o famoznem republikanskem 900-stranskem načrtu: Projekt 2025 Donald Trump se je v začetku julija javno distanciral od Projekta 2025 in mnogih, kakor je zapisal, spornih idej. To je potem še večkrat potrdil. Na družabnem omrežju Truth Social je zapisal: "O Projektu 2025 ne vem ničesar. Nimam pojma, kdo stoji za njim. Ne strinjam se z nekaterimi stvarmi, o katerih govorijo, in nekatere stvari, ki jih govorijo, so popolnoma smešne in nepojmljive." Povezave s Trumpom so na drugi strani zanikali tudi snovalci projekta, čeprav so še v začetku leta dejali, da je njihov cilj "internacionalizacija trumpizma".     Profesor Bogomir Ferfila iz ljubljanske fakultete za družbene vede distanciranje pripisuje pomiku republikancev in Trumpa proti sredini. Ni še jasno, ali gre za taktično potezo pridobivanja glasov ali odraz sprememb v stranki, pravi, a ključni spremembi po nedavni strankarski konvenciji sta: "sprejetje istospolnih porok in mehčanje stališč do vprašanja splava, čigar presojo po novem prepuščajo posameznim državam", še sklene poznavalec. Konec oktobra pa je New York Times podrobneje razdelal skupne sodelavce tako na Projekt 2025 kot v Trumpovi administraciji. Ljudje, ki stojijo za Projektom 2025, nekdanjemu predsedniku niso neznanci. Predsednik fundacije Heritage, Kevin D. Roberts, in soustanovitelj, Edwin J. Feulner, sta se vsak osebno srečala s Trumpom. In analiza New York Times dokumenta Projekt 2025 in njegovih 307 avtorjev ter sodelavcev je razkrila, da jih je bila dobra polovica v administraciji Trumpa ali v njegovi kampanji ali prehodnih ekipah. Pomembne dele tega dokumenta so napisali dolgoletni Trumpovi lojalisti, ki so bili svetovalci Trumpa v njegovem prvem mandatu, še piše v New York Times.

 

Harris: Dedinja 'bidenomike'

Če Trumpova napoved višjih carin in nižjih davkov povzema njegov prvi mandat, potem so ekonomske domislice Harris nadaljevanje socialno obarvane in fiskalno radodarne bidenomike.

Program, ki ga je opredelila kot "gospodarstvo priložnosti", zajema znižanje stroškov in povečanje gospodarskih priložnosti za Američane iz nižjega in srednjega razreda z ukrepi, kot so davčne olajšave ter pocenitev zdravil na recept. Za napovedane ukrepe, ki se podobno kot pri Trumpu osredotočajo na krepitev industrijske baze ZDA, bi njena administracija porabila 100 milijard dolarjev.

Bloomberg navaja, da je odbor za zvezni proračun izračunal, da bi se primanjkljaj ZDA ob predsedovanju Harris v naslednjih letih povečal za 1.700 milijard dolarjev. Ta je na očitek odgovorila, da bi lahko stroške programov nadomestili z zvišanjem davkov za premožnejše in pravne osebe (na 28 odstotkov). In si tako prislužila strupeno etiketo komunistke, s katero jo je retorično klofnil Trump.

Pragmatična Harris  

Harris je svoj ekonomski program podkrepila z napovedjo, da bi njena administracija z davčnimi olajšavami spodbudila naložbe in ustvarjanje delovnih mest v industriji. Njena pragmatična ideja krepitve konkurenčnosti ameriškega gospodarstva je v nasprotju s Trumpovimi carinskimi omejitvami razvojno naravnana.  

V 82-stranskem manifestu Harris napoveduje posebno davčno olajšavo 'Amerika naprej' (America Forward), s katero bi zagotovila tehnološki razvoj ameriškega gospodarstva, ki bi se lahko enakovredno kosalo s Kitajsko in EU. V njem je namreč pretežno govora o spodbujanju razvoja umetne inteligence, biotehnologije, vesoljske tehnologije, tehnologije veriženja blokov, čipov in jedrske energije.

Podobno kot pri agendi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter namer kitajskega predsednika Xi Jinpinga pomembno mesto zavzema krepitev varnosti v vseh pogledih, tudi gospodarske oziroma surovinske. Harris zato predlaga oblikovanje strateške zaloge redkih zemljin, ki se uporabljajo za izdelavo kritičnih izdelkov gospodarstva 21. stoletja in zajemajo vse od baterij do sodobnega orožja.

"Sem kapitalist, ki verjame v svobodne in poštene trge," je Harris, potomka Indijke in Jamajčana, kljubovalno poudarila v svojem sredinem govoru, s čimer je vrnila udarec Trumpovim obešenjaškim očitkom, da je komunistka, ter hkrati ošvrknila njegovo idejo o zaostrovanju carinske vojne s tekmicami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar