V Franciji predstavili obsežne varčevalne ukrepe

Francoski finančni javno finančni primanjkljaj bo po ocenah do konca leta dosegel 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Evropska komisija je Francijo uradno že junija opozorila pred primanjkljajem. Francoska vlada je zdaj predstavila proračun za prihodnje leto. Vlada Michaela Barniera je pod pritiskom Evropske unije (EU) in finančnih trgov, da uravnoteži javne finance. Dolgoročen cilj je znižati primanjkljaj na tri odstotke.

Prihodnje leto načrtujejo primanjkljaj zmanjšati za 60,6 milijarde evrov, kar je dva odstotka BDP. To bi pomenilo, da bi se primanjkljaj v 2025 znižal na pet odstotkov BDP. Novo imenovani minister za gospodarstvo Antoine Armand je napovedal zmanjšanje javne porabe v višini kar 40 milijard evrov, poroča Euronews. Nepriljubljen ukrep bo zadel vsa ministrstva. Armand je obljubil, da ti rezi ne bodo zadušili gospodarske rasti ali vplivali na gospodinjstva srednjega razreda in nižje dohodke. Če vlada ne bi ukrepala, bi se primanjkljaj povečal na sedem odstotkov, opozarjajo.

Največje reze bo doživel izobraževalni sektor, kjer naj bi prihranili 20 milijard evrov. Minister Laurent Saint Martin je predlagal ukinitev 2.200 delovnih mest na ministrstvu in državnimi izvajalci. Izobraževalni sektor bo najbolj prizadet, saj je predvideno zmanjšanje več kot štiri tisoč učiteljskih delovnih mest. Minister za proračun ob tem obljublja znatna povišanja zaposlovanja za krepitev suverenosti in varnosti, kar pomeni na področju pravosodja in vojske. Proračun ministrstva za šport bo prav tako tarča rezov, ki jih upravičujejo zaradi konca olimpijskih iger. Skupno naj bi v javnem sektorju prispevali dobrih 40 milijard evrov prihrankov, zasebni sektor pa slabih 20 milijard evrov.

Še 20 milijard evrov načrtujejo zbrati z uvedbo izrednih in začasnih davkov. Obdavčili bi približno 44 dobičkonosnih podjetij, ki ustvarjajo letne prihodke več kot milijardo evrov. S tem naj bi prihodnje leto zbrali osem, v 2026 pa štiri milijarde evrov dodatnih davčnih prihodkov. Izreden davek na podjetja v pomorskem prometu bi prinesel 500 milijonov evrov in 300 milijonov evrov v prihodnjih dveh letih, piše Bloomberg. Vlada bo predlagala tudi povišanje davka na letalske vozovnice in davek na uporabo zasebnih letal. Odkupi delnic podjetij bi bili prav tako predmet izrednega davka, ko bi bile delnice umaknjene.

Približno 65 tisoč gospodinjstev se bo soočilo z višjimi davki, katerih cilj je prihodnje leto prinesti dodatni dve milijardi evrov davčnih prilivov. Proračun bi določil spodnjo mejo 20-odstotne stopnje za posameznike, ki letno zaslužijo 250.000 evrov, ali pare, ki zaslužijo pol milijona evrov.

Februarja bo zvišan davek na elektriko, ki je bil med energetsko krizo znižan. Nekoč je znašal okoli 33 evrov za megavatno uro MWh. Leta 2025 se bo cena zvišala na približno 50 evrov za megavatno uro, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo in zagotovili, da se računi za elektriko zaradi padca tržne cene za večino gospodinjstev ne bodo zvišali.

Francija je napovedala, da namerava prihodnje leto prodati 300 milijard evrov državnih obveznic za financiranje svojega proračuna, je poročal Bloomberg. Drugo največje evropsko gospodarstvo se bo prav tako kmalu soočilo s tremi največjimi bonitetnimi agencijami. Bonitetna agencija Fitch, ki je lani znižala bonitetno oceno Francije, bo lahko novo oceno izdala kasneje v petek. 25. oktobra bo sledila bonitetna agencija Moody's, mesec dni kasneje pa še S&P Global.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar