Turčija v Bricsu: Kaj snujejo Erdogan, Putin in Xi?

Članica severnoatlantske zveze Turčija je v začetku septembra presenetila z najavo kandidature v skupini Brics, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Južna Afrika in Kitajska. Letos se je skupina že tako povečala s pridružitvijo Egipta, Etiopije, Irana in Združenih arabskih emiratov.

Kot da to ne bi bilo dovolj, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal še vstop v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (SCO), čigar ustanoviteljici sta bili leta 2001 Rusija in Kitajska. Gre za grupacije, ki v prizadevanjih za odpravo ekonomske in geopolitične dominacije Zahoda povezujejo države v razvoju oziroma države globalnega juga.

Za državo, ki je poleg Nata od leta 1999 formalno kandidatka za članstvo v Evropski uniji, je namera vstopa v skupino gospodarsko razvijajočih se in geografsko razpršenih držav s predimenzioniranimi geopolitičnimi ambicijami nenavadna.

Ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Bogomir Kovač pravi, da je Turčija že zdavnaj skrenila z začrtane evropske poti. "Turčija je v čakalnici potencialnega vključevanja v EU že dolgo in tako Bruselj kot tudi Ankara dobro vesta, da je bila to že v izhodišču zelo ohlapna in tvegana poteza," ocenjuje.

Za kaj takega je država "preveč kulturno raznolika", pravi in dodaja, da je bilo članstvo ponujeno v zameno za intervencijo Ankare pri "reševanju balkanskega vprašanja po koncu balkanskih vojn". Točka preloma med Brusljem in Ankaro so bile odtlej vedno "demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic".

Z obrazom proti Zahodu in Vzhodu

Torej Ankara z vzhodnjaško alternativo, ki jo nekateri ocenjujejo kot vzvod pritiska na Bruselj za oživitev pristopnih pogajanj, misli povsem resno? Besede političnih elit v državi temu pritrjujejo. "Naš predsednik je večkrat dejal, da želimo postati člani Bricsa. Postopek je zdaj v teku, naša namera je jasna," je ob najavi kandidature dejal tiskovni predstavnik Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika.

Spet po drugi strani niti ne. Vsaj, če gre soditi po dvoumnih izjavah Erdogana: "Seveda smo usmerjeni proti Zahodu, vendar to nikakor ne pomeni, da bomo obrnili hrbet Vzhodu, da ga bomo ignorirali," je njegove besede glede strateške usmeritve evrazijske velikanke minuli teden povzel Reuters.

Čeprav Turčija oziroma njeno gospodarstvo velja za razvijajoče se in je v tem oziru primerna kandidatka, je na drugi strani za Ankaro preseganje ameriške hegemonije slabo ukrojen zunanjepolitični plašč. Slednje je namreč glede na usmeritve zlasti Rusije, še bolj pa ambiciozne Kitajske de facto cilj povezave Brics, ki se v izhodišču postavlja kot ekonomski antipol skupine najrazvitejših držav skupine G7.

"Brics je mogoče razumeti predvsem kot protipol skupini G7 in obstoječim mednarodnim finančnim in političnim forumom," je obstoj skupine za Bloomberg Adria povzel Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. A težko je razumeti, kaj lahko skupina, preko katere si Kitajska prizadeva za širitev svojega geoekonomskega vpliva, ponudi državi na pragu Vzhoda, ki jo trenutno tare 52-odstotna inflacija.

Turški 'frenemy' iz daljne Azije

"Turčija je in ni kompatibilna z Bricsom," pojasnjuje predavatelj s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Faris Kočan. Poteza bega predvsem z vidika gospodarstva oziroma trgovine: "V ekonomskem smislu gre za obliko tekmovanja [s članicami Bricsa]. Turčija je vse bolj prisotna v Afriki, predvsem s svojim gradbenim sektorjem," pravi. A podobno tam s pobudo pasu in ceste počne Peking.

"Tukaj lahko s Kitajsko najdeta ustrezen modus vivendi, s čimer bi Turčija lahko vsaj dohodkovno okrepila svoj učinek v Afriki," o turški prijateljici tekmici (frenemy) meni poznavalec. Dodaja, da bi Ankara tako okrepila "sicer slabo gospodarsko kondicijo države".

 

Ekonomska logika Turčijo uvršča v EU  

Ta je že ves čas Erdoganove vladavine in njegovega milo rečeno nekonvencionalnega izvajanja in razumevanja monetarne politike klavrna. Država se namreč ob monetarni politiki visokih obrestnih mer sooča s stagnacijo. Kazalnik turške proizvodne aktivnosti že zadnje štiri mesece vztraja pod mejo 50 točk. Industrijska proizvodnja se je avgusta na letni ravni skrčila za 4,7 odstotka, kar je največ od obsežnih potresov februarja 2023.

Ekonomistka Katja Zajc Kejžar meni, da sta Turčija in EU z vidika gospodarskega sodelovanja ustreznejši par, kakor Turčija in Brics. "Glede na to, da je EU za Turčijo daleč najpomembnejši trg za ter da je ta močno vpeta v evropske verige vrednosti, je EU njena naravna trgovinska partnerica". Članstvo v EU ji zato prinaša "precej globlje posledice," meni.

A predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani svari, da jo zaustavitev pogajanja z Brusljem potiska v iskanje alternativ, saj gre pri vstopu v Brics za poskus "diverzifikacije in iskanja novih trgov".

Klavdij Logožar z Ekonomske fakultete Univerze v Mariboru krepkejše vezi z EU postavlja v kontekst "carinske unije in še dveh dvostranskih preferencialnih trgovinskih sporazumov". Trgovina je krepčilo vezi, saj je "blagovna menjava med EU in Turčijo lani z 205 milijardami dosegla rekordno vrednost", povzema trgovinsko prepletanje.

Narašča tudi trgovina s storitvami, ki presega 35 milijard evrov. Logožar pravi, da je Turčija "peta največja trgovinska partnerica EU", saj je 4,1 odstotka celotne blagovne menjave EU. Tu so še investicije, pri čemer so podjetja članic EU najpomembnejši vir naložb v turško gospodarstvo, pojasnjuje.

Balkanska prijatelja, ki brišeta črte

Poteza članstva je zato precej bolj smiselna z vidika interesov Ankare v regiji in uveljavljene zunanjepolitične doktrine 'sedenja na dveh stolih' predsednika Erdogana, ki si je minulo pomlad zagotovil precedenčni tretji mandat.

"Turčija, ki je normalizirala dvojno igro oziroma politiko sedenja na dveh stolih, ne more biti izločena ali pa si ne more privoščiti izključitve iz najpomembnejšega 'nezahodnega' multilateralnega okvira," pronicljivo razlaga poznavalec balkanskega prostora Kočan.

Politolog tudi dvomi v smotrnost kandidature za Brics kot provokacije oziroma oblike pritiska na Bruselj, da pospeši postopke vključevanja. "EU ne bo popustila pri rahljanju kriterijev," pravi in dodaja oceno, "da Turčija nikoli ne bo polnopravna članica EU."

Zato večjih posledic za regijo ne pričakuje; z eno izjemo – Srbijo. "Aleksandar Vučić ima glede na položaj in pomen Srbije v regiji v Erdoganu velikega vzornika in učitelja," pojasnjuje. Politolog pravi, da sta Vučić in Erdogan "nasploh dobra prijatelja", zaradi česar bo to dejanje po njegovem mnenju srbskega predsednika "ohrabrilo v stilu 'glejte, takšno zunanjo politiko bi morala voditi tudi Srbija' in pri tem ne dobivati po prstih".

Bi Erdoganovo spogledovanje z Bricsom Vučića lahko spodbudilo, da povleče podobno potezo, glede na to, da je Srbija že tako del kitajske pobude pasu in ceste? Lahko se zgodi, da bi se Vučić zato celo odzval na povabila na zasedanja Brics, "saj je Turčija kot članica Nata zabrisala to rdečo črto", sklene poznavalec.