Pogajanja glede novih fiskalnih pravil v EU: Korak naprej, a ne odločilen

Finančni ministri Evropske unije še vedno iščejo dogovor o novih fiskalnih pravilih. Španska finančna ministrica Nadia Calvino je pred včerajšnjo delovno večerjo napovedala, da bo dolga noč, a da pričakuje sprejem dogovora o reformi evropskih javnofinančnih pravil. Pri iskanju rešitve naj bi bil dosežen napredek, a so nekatere točke ostale nerešene, poroča Bloomberg. Delo se bo nadaljevalo v prihodnjih dneh.

Po mesecih "barantanja" so finančni ministri EU v zaključni fazi pogajanj o reformi fiskalnih pravil, ki naj bi bila znova zavezujoča januarja, medtem ko med koronavirusno pandemijo in nato zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino niso veljala.

Kot je običajno v evropskih zadevah, sta dve največji gospodarstvi bloka ključni pri iskanju dogovora. Nemški minister Christian Lindner in francoski Bruno Le Maire sta v četrtek dejala, da sta pri reševanju nesoglasij na 90 odstotkih, čeprav so lahko prav vprašanja, ki so ostala odprta, odločilna.

Bloomberg Mercury

 

Že danes se bodo sicer finančni ministri - tudi slovenski Klemen Boštjančič - sestali še na formalnem zasedanju v Bruslju, na katerem bodo govorili tudi o reformi fiskalnih pravil. Če finančnim ministrom ne bo uspelo doseči dogovora, bi lahko razpravo nadaljevali voditelji držav – srečanje v Bruslju 14. in 15. decembra – kjer bi poskusili nadaljevati pogovore. Predlog mora sicer na koncu potrditi tudi Evropski parlament.

"Slovensko stališče se ni spreminjalo, podpiramo takojšnje zniževanje dolga, uvedbo reform – predvsem teh, ki so zapisane v Načrtu za okrevanje in odpornost ter vplivajo na javnofinančno vzdržnost," so navedli na slovenskem finančnem ministrstvu. Kot so zapisali v sporočilu, je potrebno odpraviti napake, ki so se pojavile v preteklosti, ko se je zahtevala prevelika oziroma prehitra fiskalna konsolidacija, ki lahko povzroči znižanje gospodarske aktivnosti. "Pravila so pomembna, a morajo biti uresničljiva in morajo upoštevati dosedanje izkušnje ter sposobnost manjših ekonomij," poudarjajo.

Srednjeročno obdobje

Bistvo novih fiskalnih pravil bo osredotočenost fiskalne politike na srednjeročno obdobje brez letnih spreminjanj poti, obveze bodo morale biti realne in potrjene tudi na ravni EU (reforme, ki omogočajo letno zniževanje izdatkov). To pomeni, da bomo morale države pripraviti strukturni fiskalni načrt za štiri leta, pri čemer bo imela vsaka država varovalko v obliki zgornje meje rasti izdatkov.

Ministri so po navedbah ministrstva največ časa razpravljajo o tem, kakšne morajo biti dodatne varovalke, ki bodo omogočile vzdržne javne finance in hkrati omogočile investicije. "Govorimo o dodatnih omejitvah, ki naj bi letno povečale zahtevano zniževanje primanjkljaja in dolga posameznih držav. O natančnih definicijah in vrednostih varovalk še poteka pogovor. Hkrati poteka intenzivna razprava o merjenju letnega znižanja primanjkljaja, ko je država nad primanjkljajem treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP)," navajajo.

Tukaj je vprašanje, ali se ta meri v strukturnem saldu ali v strukturnem primarnem saldu, torej ali so v saldu upoštevane tudi obresti, ki jih država plačuje za svoj dolg. Najnovejši predlog ima različne fiskalne zahteve za države glede na njihovo začetno stanje dolga (nad ali pod 90 odstotkov BDP) – torej višje zahteve za države z visokim dolgom.  

Nekateri proračunski načrti držav že potrjeni

"Države članice bi morale prihranke od energetskih podpor uporabiti za zmanjšanje javnofinančnih primanjkljajev," so pred večerjo zapisali v evroskupini, neformalnem telesu ministrov. Predlogi proračunskih načrtov so v skladu s fiskalnimi pravili na podlagi evropske komisije v naslednjih državah: Ciper, Estonija, Grčija, Španija, Irska, Litva in Slovenija.

Proračunski osnutki Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Latvije, Malte, Nizozemske, Portugalske in Slovaške pa so na splošno v skladu s fiskalnimi priporočili, držav pa morajo biti pripravljene ukrepati po potrebi. "Upoštevali smo tudi napoved Nemčije, da bodo morda potrebne prilagoditve njenih proračunskih načrtov," so zapisali v evroskupini.
Medtem pa bodo morale Španija, Slovaška in Luksemburg predložiti posodobljene proračunske osnutke.

STA

 

"Trenutno se pogovarjamo o posebni varovalki, in sicer glede primanjkljaja. Od držav članic se bo zahtevalo, da znižajo primanjkljaj precej pod prag treh odstotkov BDP. Druga varovalka je zmanjšanje dolga, ki se piše nekako na nov način. Tretja stvar, ki je zelo pomembna, pa se tiče analiz vzdržnosti dolga," je za Bloomberg pred dobrim tednom dni povedal Boštjančič.

Kot je dodal, bodo najverjetneje obrambni izdatki imeli poseben status glede na morebitno sprožitev postopkov v zvezi s presežnim primanjkljajem. Ravno podrobnosti teh varovalk so po neuradnih informacijah glavna odprta vprašanja.

Medtem ko so se države članice strinjale, da bodo dosegle dogovor do konca leta, bi lahko neupoštevanje tega roka spodkopalo verodostojnost EU. Stara fiskalna pravila bodo spet začela veljati 1. januarja, že junija pa bodo potekale volitve v Evropski parlament.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar