Vrh EU-Kitajska: Zgladitev odnosov zavoljo trgovine ali zaostritev?

Ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen minulo pomlad skupaj s francoskim predsednikom pripotovala na daljno Kitajsko, je bila edina skupna točka njune dobrodošlice pristanek na pekinškem letališču. Podobnosti z obiskom so se namreč končale že po prvem njunem koraku na trdnih tleh, saj je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pričakal takratni kitajski zunanji minister Qin Gang, von der Leyen pa na izhodu za potnike tamkajšnji minister za ekologijo.

V nadaljevanju so Macrona sprejeli z najvišjimi častmi, od mimohoda častne čete ljudske armade ter svečanega banketa do srebanja čaja v zasebni in osebni korespondenci s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, medtem ko je bila von der Leyen kvečjemu statistka celotnega dogajanja.

Zdaj naj bi odnose med Evropsko unijo in vzhajajočo azijsko (vele)silo opredelil 24. vrh EU-Kitajska, ki se bo v četrtek začel v Pekingu, trajal pa naj bi do petka. Kako uspešen bo in ali je kitajski voditelj spričo vseh tegob, ki so se od spomladanskega obiska evropske delegacije nakopičile v majavem kitajskem gospodarstvu, pripravljen okrepiti odnose med gospodarskima silama, pa bo znova jasno že ob prvem koraku predsednice na pekinškem letališču.

Obliž na klofuto in spotiko?

Spomladanski mrzli prhi ustrezni so bili tudi poznejši ekonomski sino-evropski odnosi, saj je Evropska komisija čez nekaj mesecev z nemalo pompa – v letnem nagovoru predsednice – najavila protisubvencijsko preiskavo zoper kitajsko industrijo električnih vozil. Kitajska pa je na drugi strani v odgovor na klofuto posegla po spotiki omejitve izvoza strateško pomembnih redkih zemljin (galij in germanij), ki so pomembne za izdelavo električnih motorjev in drugih naprednih tehnologij. 

V goste h kitajskemu cesarju poleg Kitajski odkrito nenaklonjeni von der Leyen tokrat prihajata tudi Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, in prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell. Njuna vključitev v delegacijo tako vliva upanje, da bo na relaciji Bruselj‒Peking le prišlo do pozitivnih premikov. Da je srečanje za obe strani ključno, kaže tudi podatek, da je Xi izvedbo zaupal svojemu zvestemu pribočniku, premierju Li Qiangu, ki mu je pred nedavnim v upravljanje zaupal pomembno centralno komisijo za finančne in gospodarske zadeve.

 

 

Prelomno srečanje

Še pred začetkom vrha je jasno, da gre za prelomno srečanje, saj se bodo voditelji (v takšni zasedbi in na vrhu EU-Kitajska) v živo srečali prvič po pandemiji in vse od leta 2019. Predvsem pa bo vrh služil kot opredelitev, kaj dejansko pomeni evropska strategija za zmanjšanje tveganja (derisking) v praksi. Ali povedano drugače: znano bo, ali so se strasti po septembrski odločitvi komisije, da uvede protisubvencijsko preiskavo za kitajska električna vozila, ki je bistveno povečala trgovinske napetosti na relaciji Bruselj‒Peking, že polegle?

Obojestranske pripravljenosti sicer ne manjka, saj si Xi v zadnjem času v podporo drugemu največjemu gospodarstvu sveta nadvse prizadeva privabiti tuje vlagatelje in naložbe, medtem ko je s kitajskih delniških trgov v zadnjih treh mesecih odteklo okoli 8,6 milijarde dolarjev. Po drugi plati pa je evropska industrija, zlasti nemška avtomobilska, na drugi strani Bruslju dala jasno vedeti, kako življenjsko pomemben je zanje ta razsežni azijski trg.

Trgovinska prepletenost kitajskega in evropskega gospodarstva je namreč tolikšna, da je težko razčleniti, kdo bi bil zmagovalec ali poraženec pretečega trgovinskega spora. Podatki evropskega statističnega urada Eurostat namreč kažejo, da je bila Kitajska leta 2022 tretja največja partnerica za evropske izvoznike, pri uvozu pa je bila ta celo največja partnerica EU (20,8 odstotka njenega uvoza).

Poleg tega je 0,1-odstotno krčenje BDP Nemčije in Francije v tretjem četrtletju jasen odraz prav nič rožnatega stanja v glavnem nemško-francoskem gospodarskem motorju EU, pri čemer skrbi zlasti pešanje nemške avtomobilske industrije. Največji evropski avtomobilski proizvajalec, nemški kolos Volkswagen, denimo na Kitajskem na leto proda tri milijone avtomobilov, s čimer je ta trg zanj največji.

Prepreka na poti k izboljšanju odnosov pa bi utegnila biti pretirana osredotočenost ene ali druge strani na zagotavljanje trgovinske varnosti ter posledične ekonomske neodvisnosti, navaja FT. Čeprav je soodvisnost obeh gospodarstev očitna, se pač tehtnica koristi (in pogajalskega vzvoda) bistveno nagiba v prid Kitajski, saj je trgovinski primanjkljaj EU lani znašal več kot 400 milijard evrov.

 

 

Mimo Ukrajine, Gaze in Tajvana ne bo šlo

Na dnevnem redu obiska bo zato v ospredju zagotovo trgovina, a nič manj ključne ne bodo geopolitične teme, kot je stališče Kitajske do ruske vojne v Ukrajini in razmer na Bližnjem vzhodu. Vsaj tako je mogoče razbrati iz predhodne napovedi obiska, ki ga je v začetku tedna v javnost posredovala delegacija EU v Pekingu, kamor se je pred meseci ob Xijevi ignoranci zatekla von der Leyen.

Še pred srečanjem je po poročanju Bloomberga tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin ponovil, da sta Kitajska in EU "partnerici, in ne tekmici". "Naši skupni interesi daleč presegajo naše razlike," je dejal. Njegove izjave so kvečjemu potrditev Xijevih poskusov v zadnjih mesecih, da zgladi skrhane odnose njegove države z najpomembnejšimi zahodnimi partnerji, kot sta EU in ZDA. "Kitajska in ZDA imata nešteto razlogov za sodelovanje in prav nobenega za spor," je bil kitajski voditelj podobno spravljivi pred nedavnim prelomnim srečanjem z ameriškim kolegom Joejem Bidnom ob robu vrha APEC v San Franciscu.

"Voditelja bosta razpravljala o načinih zagotavljanja bolj uravnoteženih in vzajemnih trgovinskih odnosov ter o področjih skupnega interesa, kot so podnebne spremembe, prehranska varnost, zdravstvene teme in pripravljenost na pandemije," so bile v napovedi vrha kot predmet razprav še nanizane dodatne teme.

Nevralgična točka sino-ameriško-evropskih odnosov je že nekaj časa Tajvan oziroma njegova pripojitev celinski Kitajski. To je namreč sestavni del uradnih načrtov komunistične partije Kitajske, od katere ta doslej ni in ne bo odstopala; zato se bodo tej pereči na omenjenem vrhu težko ognili. "Vsak poskus Kitajske, da bi s silo spremenila status quo Tajvana, bi ogrozil vrednote in strateške interese EU," so v napovedi vrha zapisali pri FT. Dodali so, da "tajvanski državljani jasno izražajo željo, da sami odločajo o svoji prihodnosti, brez pritiska Pekinga".

Voditelji EU bi se morali glede na vrednote Unije za to pravico sicer jasno zavzeti, a vprašanje ostaja, kako zelo pomembni so za Bruselj zgledni trgovinski odnosi z največjo tovarno in trgom sveta.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar