Slovenski premier Robert Golob je v včerajšnji oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija predstavil načrt vlade za gradnjo novih skupnostnih sončnih elektrarn. Načrt so pripravili na državnem Elesu, za zdaj pa še ni jasno, koliko bo znašala investicija ter kdo in od kod bo zagotovil sredstva za izgradnjo solarnih panelov s skupno močjo tisoč megavatov.
"Popolnoma na novo smo se lotili solarizacije oziroma izgradnje sončnih elektrarn v Sloveniji. Pripravili smo načrt skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn," je Golob dejal v sinočnjih Odmevih. "S tem rešimo draginjo za veke vekomaj, za naslednjih 40 let. To bomo zgradili v naslednjih treh letih."
Novinarska vprašanja o načrtu in financiranju investicije smo poslali na Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM), Ministrstvo za infrastrukturo in Eles. Iz Elesa zadeve niso želeli komentirati, obrnili so nas na infrastrukturno ministrstvo.
Preberi še
Cena elektrike podivjala, zdaj bo ta omejena
Od 1. septembra dalje je določena najvišja cena elektrike za gospodinjstva in mala in srednja podjetja, ki bo veljala do konca avgusta 2023.
14.07.2022
Nov francosko-nemški vlak je nacionalizacija energetike
Vojna v Ukrajini je na dnevni red postavila vprašanje energetske suverenosti držav.
08.07.2022
NEK: Jedrska energija lahko pospeši razogljičenje, zagotovi samooskrbo
V Nuklearni elektrarni Krško in Gen energiji pozdravljajo odločitev Evropskega parlamenta o uvrstitvi jedrske energije na seznam zelenih virov.
08.07.2022
Stanislav Rožman, NEK: Referendum o drugem bloku je nujen
O energetski krizi, drugem bloku nuklearke in jedrski varnosti s predsednikom uprave Nuklearne elektrarne Krško.
14.07.2022
Vlada pred dilemo: Investirati ali zategniti pas?
Ohlajanje gospodarstva, visoka inflacija, višji strukturni primanjkljaj državnega proračuna in dražje zadolževanje predstavljajo tveganje za javne finance. Bo novi vladi uspelo, da nas obdrži nad gladino?
10.06.2022
"Na ministrstvu za infrastrukturo intenzivno pripravljamo končni načrt za dosego cilja proizvodnje električne energije iz sončne energije, ki bo vseboval tudi vse ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju tudi javno objavljen," so nam sporočili z ministrstva. Naslednji teden naj bi vlada sprejela in objavila finančni načrt za obnovljive vire energije, ki bo vseboval tudi okvirno informacijo o višini načrtovane investicije.
Kdo in kako bo plačal investicijo?
Ukrepi nove vlade se že pošteno zažirajo v proračun. 200 milijonov evrov za interventne ukrepe v zdravstvu, 650 milijonov evrov za blažitev posledic draginje. Postavlja se vprašanje, kako bo vlada vse to plačala.
Prvi vir so evropska sredstva v okviru načrta za odpornost in okrevanje. Iz tega naslova se bodo financirale predvsem investicije v zeleni in digitalni prehod. V okviru instrumenta za okrevanje NextGenerationEU bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijarde evrov, od tega 3,2 milijarde evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Višje izdatke države bodo delno pokrili tudi novi oziroma višji davki, ki jih je napovedala vlada. Začeli so s postopkom višanja davčne obremenitve za normirane samostojne podjetnike. Največji dodatni vir prihodkov v tem mandatu glede na trenutno veljavno zakonodajo predstavljajo še razveljavitev novele Zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb.
Tretji vir je zadolževanje, ki postaja vedno dražje. ECB bo dvignila ključne obrestne mere, zahtevana donosnost do dospetja za državne obveznice pa raste. Slovenija je trenutno zadolžena za 75 odstotkov BDP, kar je pod evropskim povprečjem. Investicijski zagon vladi bi lahko dala sprememba državnega in evropskega fiskalnega pravila, ki bi iz pravila izločila zelene investicije, ki dvigujejo gospodarsko rast. Po novi taksonomiji zelenih naložb EU bi med takšne investicije spadal tudi drugi blok nuklearke v Krškem.
Fiskalni svet sicer opozarja, da je treba z javnimi financami delovati previdno, saj ni več veliko manevrskega prostora za absorbiranje še enega velikega makroekonomskega šoka, kot je recimo recesija v Evropi.
Vlada nad draginjo tudi s cenovno kapico na maloprodajne cene elektrike
Vlada je na včerajšnji seji sprejela cenovno kapico na električno energijo za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Od začetka septembra do avgusta naslednje leto bo za to skupino električna energija stala največ 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi in 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi. Negospodinjski odjemalci s priključno močjo do 43 kilovatov bodo za višjo dnevno tarifo plačevali 0,138 evra na kilovatno uro, za nižjo dnevno tarifo 0,099 evra na kilovatno uro in za enotno dnevno tarifno postavko 0,124 evra na kilovatno uro.
Vlada bo ohranila tudi 50-odstotno znižano trošarino za elektriko, s septembrom pa bo za 50 odstotkov znižana tudi višina prispevka za obnovljive vire energije.