2023 je najbolj vroče izmerjeno leto, doživljamo podnebni kolaps

Planet je bil leta 2023 tako vroč, da je Svetovna meteorološka organizacija še pred koncem leta to leto razglasila za najtoplejše doslej.

Globalne temperature so bile v prvih 10 mesecih leta približno 1,4 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem, kaže začasno podnebno poročilo Svetovne meteorološke organizacije za leto 2023. Zato ga lahko že razglasimo za najtoplejše zabeleženo leto, čeprav je do konca leta ostalo še mesec dni, kar je močno opozorilo podnebnim pogajalcem, zbranim na Bližnjem vzhodu.

"Rekordno globalno segrevanje bi moralo svetovnim voditeljem nagnati strah v kosti in jih spodbuditi k ukrepanju," je v četrtek na začetku podnebnega vrha COP28 v Dubaju dejal generalni sekretar OZN António Guterres. "Doživljamo podnebni kolaps v realnem času in učinek je uničujoč."

Poročilo agencije Združenih narodov vključuje tudi žalosten pregled najbolj ekstremnih podnebnih dogodkov v letu in izpostavlja naloge več deset tisoč svetovnih voditeljev, diplomatov, poslovnežev in aktivistov, ki pridejo v Združene arabske emirate na dva tedna podnebnih pogovorov.

Emisije toplogrednih plinov, ki so odgovorne za segrevanje planeta, so se leta 2023 še naprej povečevale, potem ko so lani dosegle zgodovinske najvišje vrednosti, kaže poročilo. To je spodbudilo rekordne visoke mesečne temperature na kopnem od julija do septembra in v oceanih od aprila do septembra. Povišanje temperature zaostruje ekstremne vremenske razmere, ki povzročajo smrtne žrtve, nezanesljivo preskrbo s hrano in razseljevanje milijonov ljudi.

 

 

Nekaj rekordne toplote v letošnjem letu lahko pripišemo El Niñu, cikličnemu pojavu, za katerega je značilno segrevanje v vzhodnem Tihem oceanu, ki običajno vodi do višjih temperatur in sprememb v mnogih delih sveta. Vendar pa nekateri deli, ki so se soočali z nenavadno visokimi temperaturami, vključno s severovzhodnim Atlantikom, ne ustrezajo tipičnim vzorcem, povezanim z El Niño, ugotavlja poročilo.

Toplota se kopiči v oceanih, led se pospešeno topi

Oceani, ki pokrivajo približno 70 odstotkov površine planeta, so od leta 1971 absorbirali približno 90 odstotkov toplote, ujete v emisije toplogrednih plinov. To je upočasnilo segrevanje ozračja, privedlo pa je tudi do višjih temperatur oceanov, dviga morske gladine, zakisovanja vode in taljenja ledu na kopnem in v morjih.

Na splošno je letošnja oceanska toplota dosegla najvišjo zabeleženo raven. Zgornje plasti oceana so se še naprej segrevale, Južni ocean, severni in južni Atlantik pa sta zabeležila najvišjo raven toplote. Poročilo navaja, da je to z vplivom El Niña in taljenjem ledenikov in ledenikov prispevalo k temu, da je svetovna povprečna gladina morja dosegla rekordno visoke ravni.

Z ledom pokrito morsko območje Antarktike se je skrčilo na najmanjšo površino, ki je bila kdaj koli zabeležena. Arktični morski led je ostal pod zgodovinskim povprečjem.

Led na kopnem je prizadela tudi rekordna vročina. Predhodne ocene kažejo, da je bila masna bilanca grenlandske ledene plošče, merilo, ki predstavlja razliko med nakopičenim odtekanjem snega in talilne vode, pod dolgoletnim povprečjem, čeprav ne tako slabo kot ekstremno taljenje v zadnjih letih. Ledeniki v Severni Ameriki in evropskih Alpah so se leta 2023 občutno stopili. V Švici so ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili približno 10 odstotkov svojega obsega, medtem ko so tisti v kanadskih skalnatih gorah leta 2023 redčili trikrat več od letnega povprečja v zadnjih dveh desetletjih.

Letošnje leto je bilo leto podnebnih katastrof po vsem svetu. Morda najbolj uničujoča je bila podnebna nevihta Daniel, ki je povzročila hude poplave v Grčiji, Bolgariji in Turčiji, preden se je zadrževala nad Sredozemljem in ponovno prizadela severovzhodno Libijo, v kateri je umrlo 4.345 ljudi, 8,5 tisoč jih je še vedno pogrešanih in 43 tisoč razseljenih.

Poleg tega je tropski ciklon Freddy postal eden najdlje trajajočih tropskih ciklonov na svetu, potem ko je nastal v začetku februarja in 11. marca dosegel celino Mozambika. Nevihta je povzročila močno deževje in poplave v delih Malavija in Mozambika, ki si še niso opomogli od lanskih neviht, ki so ubile na stotine ljudi in prisilile 659 tisoč ljudi, da so se preselili samo znotraj Malavija.

Vročinski valovi med poletjem na severni polobli so v mnoge države prinesli izjemno visoke temperature. Na Sardiniji so 24. julija izmerili 48,2 stopinje Celzija, kar je le 0,6 stopinje Celzija pod rekordom vseh časov za Evropo. V Agadirju v Maroku so 11. avgusta izmerili osupljivih 50,4 stopinj Celzija, kar je rekordno visoka temperatura za severnoafriško državo.

Visoke temperature in pomanjkanje dežja so marsikje privedle do uničujočega obdobja gozdnih požarov, vendar nikjer toliko kot v Kanadi. Država je doživela najhujšo požarno sezono v zgodovini. Skupaj je bilo požganih 18,5 milijona hektarjev, kar je dvakrat več kot površina Portugalske. Posledice so se razširile daleč preko meja države, strupen oblak dima pa se je spustil na vzhodno obalo ZDA in celo dosegel Evropo. Požari v naravi so privedli tudi do velikega povečanja emisij ogljika v Kanadi, kar kaže na nevarno povratno zanko požarov v naravi, ki zaostrujejo podnebne spremembe, kar posledično zaostruje podnebne spremembe.

V Afriki najprej uničujoče suše, nato poplave

Suše so imele leta 2023 nekaj najbolj daljnosežnih posledic. Severozahodna Afrika, deli Iberskega polotoka, osrednja in jugozahodna Azija, Južna Amerika in deli ZDA so doživeli nenavadno nizko raven padavin, kar je povzročilo velike izgube v kmetijstvu in omejitve vode za prebivalstvo.

Na Afriškem rogu je pet zaporednih sušnih obdobij zmanjšalo sposobnost tal, da absorbirajo vodo. Ko je v začetku tega leta padlo močno deževje, so pastirji in kmetje utrpeli izgube in mnogi so se bili prisiljeni preseliti. Zaradi poplav je bilo do junija 2023 razseljenih približno 1,4 milijona ljudi, kar se je pridružilo 2,7 milijona razseljenim ljudem v petih zaporednih sušnih sezonah.

"Letos so skupnosti po vsem svetu prizadeli požari, poplave in visoke temperature," je dejal Guterres. "Današnje poročilo kaže, da smo v hudih težavah."

Lučka Kajfež Bogataj: Čas je bistvena dimenzija

Čeprav je ocena opravljenega dela na področju uresničevanja zavez pariškega sporazuma stalnica podnebnih konferenc, pa klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v pogovoru za Bloomberg Adria ocenjuje, da je "časovna dimenzija tokrat izražena bolj kot kdaj koli prej."

Prevedel in priredil Urban Červek

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar