Vlada z akcijskim načrtom nad energetsko revščino

Vlada je na današnji seji sprejela akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine. Za ukrepe v naslednjih treh letih je določila skoraj 34 milijonov evrov, dolgoročni cilj načrta pa je do leta 2030 energetsko revščino zmanjšati za približno 50 odstotkov.

Kakor navaja vlada v sporočilu za javnost, je akcijski načrt utemeljen na Uredbi o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, ki je bila sprejeta oktobra 2022. Predlog za pripravo akcijskega načrta pa vključuje bistvene ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, vključno z oceno potrebnih sredstev za njihovo izvedbo, dodajajo.

Ukrepi zadevajo 62 tisoč gospodinjstev

Kot je na današnji tiskovni konferenci po seji dejal minister za okolje, podnebje in energijo Dejan Kumer, gre za " večji napredek pri reševanju energetske revščine v Sloveniji in te ukrepe želimo izvesti čimprej". Vlada si je po lastnih navedbah v okviru akcijskega načrta do leta 2030 zastavila tri krovne cilje, ki so usklajeni tudi s predlogom posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Po oceni državnega statističnega urada je bilo v letu 2021 energetsko revnih 55 tisoč oziroma 6,5 odstotka gospodinjstev, v letu 2022 pa 62 tisoč (7,2 odstotka). Krovni cilj je po besedah ministra ta delež zmanjšati na raven med 3,8 odstotka in 4,6 odstotka, kar pomeni skoraj prepolovitev energetske revščine v Sloveniji.

Naslednji cilj načrta je izvedba naložb na področju učinkovite uporabe energije in pa večja uporaba obnovljivih virov energije v najmanj 8.000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj pa predvideva akumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih. "V obdobju 2021-2030 si obetamo prihranke v višini kar 537 gigavatnih ur," je bil optimističen Kumer.

Delovanje ukrepov je zastavljeno dolgoročno, je poudaril minister. Do konca leta 2026 tako vlada načrtuje izvedbo naložb na področju učinkovite rabe energije ter večje uporabe obnovljivih virov energije, predvsem pri energetsko revnih gospodinjstvih. Šlo bo predvsem za naložbe za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložbe v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in naložbe za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti, je moč razbrati iz pojasnila vlade.

Finančna konstrukcija

Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v naslednjih treh letih je skupno predvidenih 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijona evrov za investicijske ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov energije, kot je vgradnja novih kurilnih naprav na lesno biomaso, pet milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.

Do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev Sklad za podnebne spremembe in Evropski sklad za regionalni razvoj. Na ravni Evropske unije pa bodo za zmanjševanje energetske revščine za obdobje med letoma 2026 in 2032 na voljo tudi dodatna sredstva iz naslova socialnega sklada za podnebje, "kjer je za Slovenijo za različne namene predvidenih dobrih 300 milijonov evrov sredstev", je povedal minister.

 

 

  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar