Teden je minil v znamenju podatkov, ki nakazujejo ohlajanje gospodarstev. Nad nemškim gospodarstvom se znova zgrinjajo temni oblaki. To se občuti tudi v Sloveniji, kjer so nekatere podjetja že začela z odpuščanji. Kljub upadu pretovora v evropskih pristaniščih pa negativnem trendu kljubuje Luka Koper.
V Nemčiji kriza z dvojnim dnom
Nemčija se letos ne bo izognila drugi recesiji, saj gospodarstvo, ki je dolgo veljalo za motor Evrope, po napovedih ekonomistov vse bolj šepa zaradi težav v industriji. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v četrtletju do septembra skrčil za 0,2 odstotka, do konca leta 2023 pa bo verjetno padel še za 0,1 odstotka, kaže Bloombergova raziskava med ekonomisti. Napovedi kažejo, da se bo BDP Nemčije leta 2023 zmanjšal za 0,4 odstotka, naslednje leto pa okreval le za pol odstotka. To je precej manj od predhodnih napovedi Mednarodnega denarnega sklada in nemške vlade, ki sta pričakovala 0,9- oziroma 1,3-odstotno gospodarsko rast.
Kot smo poročali, ekonomski strokovnjaki že opozarjajo, da ima lahko negotovost v Nemčiji velike posledice za regijo Adria. Posledice nemškega gospodarskega zloma je čutiti tudi v regiji Adria, a za zdaj še niso dramatične. Najmanj preglavic imajo gospodarstva Črne gore, Kosova in Albanije, saj niso tako zelo odvisna od Nemčije. Nasprotno pa je ta ključna zunanjetrgovinska partnerica Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Slovenije. Pri nas bi lahko recesija vplivala predvsem na nekatere izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti.
Pri nas bi lahko recesija vplivala predvsem na nekatere izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. "Morebitna recesija v Nemčiji bi lahko imela vpliv na nekatere slovenske izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti," so že spomladi, ko so se kazali prvi signali šibkosti v Nemčiji, na Umarju ocenili za Bloomberg Adria.
Luka Koper eno redkih pristanišč z rastjo pretovora
Večini evropskih pristanišč se je v prvem polletju leta 2023 zmanjšal pretovor tovora zaradi upada industrijske proizvodnje, manjšega uvoza iz Azije in vpliva rusko-ukrajinskega konflikta. Luka Koper je eno redkih evropskih pristanišč in edino na severnem Jadranu, ki mu je uspelo pretovor zabojnikov povečati.
Medtem ko so se pristanišča na severnem Jadranu lani spopadala s preobremenjenostjo tovora zaradi preusmerjanja blagovnih tokov iz severnih pristanišč, je letos nekaj drugače ‒ tudi njihov promet upada. Izjema je Luka Koper, ki ji je v prvi polovici leta povečala pretovor zabojnikov, s čimer je ne le edino jadransko, ampak tudi eno redkih evropskih pristanišč s tolikšnim porastom. Drugo veliko pristanišče v regiji Adria, reško, sledi trendu in se spopada z velikim padcem tovornega prometa.
lastni arhiv
Kot so poudarili, so razmere v logistiki v svetu še vedno precej zapletene. "Prihodi zabojnikov na obeh neposrednih povezavah do pristanišč Daljnega vzhoda in Sredozemlja so še vedno neenakomerni, medtem ko so cene zabojnikov upadle na raven pred covidom. Pristanišča v Evropi se soočajo predvsem z veliko zasičenostjo terminalov za pretovarjanje avtomobilov," so zapisali v poročilu.
Kitajski veleprojekt širitve svojega ekonomskega ekosistema
Ta teden je na Kitajskem potekal 3. forum pobude pasu in ceste (Belt and Road Initative ‒ BRI), ki velja za največji in najpomembnejši mednarodni gospodarsko-politični projekt kitajskega političnega vodstva. V okviru pobude je bilo namreč doslej izvedenih za kar 900 milijard ameriških dolarjev najrazličnejših, povečini pa energetsko-infrastrukturnih projektov, od orjaških jezov, hidroelektrarn do železnic, avtocest, pristanišč in letališč.
Med vsega skupaj 155 pristopnicami projekta, ki jih Kitajska v posnemanju starodavne trgovske svilne poti poskuša povezati prek kopenskih, zračnih in pomorskih transportnih poti, je od leta 2017 tudi Slovenija. V naši državi odtlej sicer ni bil izpeljan še noben project.
Za bolj objektivno oceno o pobudi, smo vprašali predavatelja politične ekonomije, ki se na Univerzitetnem kolidžu v Londonu ukvarja s preučevanjem pobude pasu in ceste, Igorja Rogeljo. "Najenostavneje povedano gre za širitev kitajskega domačega ekonomskega ekosistema onkraj meja Kitajske, predvsem prek državnih podjetij," pravi. Ob tem dodaja, da imajo pri tem poleg podjetij ključno vlogo zlasti državne razvojne banke, ki izdajajo posojila za izvedbo projektov.
V bleščeči zunanjosti kitajskega hitrega vlaka so v zadnjih letih začele nastajati razpoke. Glavni očitek Zahoda je, da gre pri izdajanju posojil za gradnjo projektov za tako imenovano dolžniško past, v katero naj bi se ujele številne države, tudi Črna gora in Šrilanka. Logika za temi očitki je, da lahko Kitajska v primeru neplačila od posojilojemalca zahteva koncesije, kot je lastništvo infrastrukture.
Prihaja do prvih odpuščanj
V nekaterih industrijah in trgih slovenska podjetja že opažajo upad povpraševanja. Dobavitelj v avtomobilskem sektorju Hidria v segmentu industrijskih tehnologij ima do 30-odstotni upad naročil. "Pričakujemo, da se bodo razmere v tem segmentu do konca leta še zaostrovale," so povedali za Bloomberg Adria. Slovenske predelovalne dejavnosti so močno navezane predvsem na nemško avtomobilsko industrijo, ta pa je že nekaj časa na robu krize. Avtomobilska industrija, gonilna sila Nemčije, ustvari pet odstotkov BDP.
Skromnejše povpraševanje in upad naročil občuti tudi družba Odelo Slovenija, ki v Preboldu proizvaja avtomobilske dele. Tam bodo do konca januarja prihodnje leto postopoma odpustili do sto presežnih delavcev, je poročal STA. Odpuščati so začeli tudi v prevaljskem Leku, kjer je bilo spomladi okoli 220 zaposlenih.
Kakšno je stanje v gradbeništvo držav regije Adria
V regiji Adria gradbeništvo v zadnjih desetih letih ustvari vse večji delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu. Ta je od leta 2019 večji tudi od povprečja v Evropski uniji. To pomeni, da delež bruto dobička podjetij iz gradbeništva narašča. Dogajanja leta 2022 v regiji kaže raznoliko sliko. Najmočneje je okrevalo slovensko gradbeništvo, ki je zaradi večje aktivnosti medletno doseglo 22,2-odsotno rast, sledi ji Hrvaška s 4-odstotno medletno rastjo. Preostala regija je bila leta 2022 v rdečem, kaže raziskava analitikov Bloomberg Adria.
Pri nizkih gradnjah sta se med največja podjetja iz Sloveniji uvrstila Gorenjska gradbena družba ter slovenska podružnica Strabaga. Med projektnimi podjetji je bila v Sloveniji največja podružnica turškega podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje pri gradnji drugega tira. V letu 2022 je turška podružnica po prodaji skoraj dohitela Strabag. Pri visokih gradnjah sta se med največja podjetja regije uvrstila Makro 5 gradnje in Pomgrad. V primerjavi s podjetji iz drugih držav regije sta dosegali nižje stopnje rasti, v zadnjih letih sta imeli tudi najnižje marže EBIT in EBITDA. Donos na vloženi kapital je pri Pomgradu pri 2,5 odstotka najnižji med primerjani podjetji, v Makro 5 gradnje pa je nadpovprečnih 19,8 odstotka.
Cene stanovanj v regiji Adria so zaradi ugodnih posojil, stanja na trgu dela in koncentracije naložb v nepremičnine v zadnjih letih močno poskočile. ''Do konca leta vidimo manjši popravek cen, ki mu bo leta 2024 sledil opazen popravek za več kot 10 odstotkov, ko se trg ohlaja.'' Zoran Simčič iz Obrtne-podjetniške zbornice Slovenije ocenjuje, da smo pred obdobjem ohlajanja v gradbeništvu.
.webp){kind=icon}
