Medtem ko se Izrael pripravlja na odločilni obračun s palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, ki je minuli vikend sprožil doslej najdrznejši vdor na izraelsko ozemlje, se Evropska unija (EU) nikakor ne zmore poenotiti glede odziva na porajajoči se konflikt na Bližnjem vzhodu.
"Izrael-Palestina je eno od najbolj razdiralnih vprašanj v EU," je dejal eden od neimenovanih uradnikov Unije, navaja Politico. "Razhajanja znotraj Evrope glede tega konflikta so skoraj tako stara kot konflikt sam," je še povedal predstavnik bruseljske birokracije.
Mnenja znotraj povezave se najbolj krešejo glede nadaljnje pomoči Palestini. V ponedeljek je namreč evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi napovedal, da bo komisija pod drobnogled vzela nadaljnjo izdajo 691 milijonov evrov pomoči Palestinski upravi, pri čemer je sporočil, da zaustavlja vsa plačila iz tega naslova. Samo nekaj ur zatem pa je prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell nepričakovano obrnil tok dogodkov, ko je napovedal, da Komisija "ne bo začasno ustavila zapadlih plačil", saj bi "kaznovanje vseh Palestincev" "škodovalo interesom EU v regiji in dodatno opogumilo teroriste".
Preberi še
V Tel Aviv leti vse manj evropskih prevoznikov
Zračni prostor nad Izraelom skoraj prazen.
11.10.2023
V Gazi se odpira brezno totalne vojne
Sogovorniki menijo, da je eskalacija vojne zelo verjetna, izključena ni niti uporaba jedrskega orožja.
11.10.2023
Top 5 novic za začetek dneva: Kako je Hamas prelisičil Izrael?
Slovenija s pomočjo za palestinske begunce.
11.10.2023
Top 5 novic za začetek dneva: Dobrodošli v Ukrajini 2.0
Svetovna banka in MDS po pol stoletja znova na skupnem zasedanju v Afriki.
10.10.2023
Izraelska centralna banka z izrednimi ukrepi rešuje šekel, ki pada
Centralna banka želi s prodajo deviznih rezerv preprečiti nadaljnje padanje nacionalne valute, ki je pri najnižji vrednosti v sedmih letih.
09.10.2023
Po Várhelyijevi napovedi se je namreč zganila tudi komisija, ki je hitela pojasnjevati, kateri deli palestinske pomoči bodo zaustavljeni. Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal, da obsoja teroristični napad Hamasa, vendar bo humanitarna pomoč EU Palestincem v stiski "trajala tako dolgo, kot bo to potrebno".
Slovenija podprla Izrael, Levica pa bi ga obsodila
Kasneje so se predstavniki Komisije javno distancirali od Várhelyijevih napovedi o koncu pomoči za Palestino in v sporočilu za javnost navedli, da začenjajo "nujen pregled pomoči EU za Palestino".
"Cilj tega pregleda je zagotoviti, da nobeno financiranje EU ne bo posredno omogočalo terorističnim organizacijam, da izvajajo napade na Izrael. Komisija bo prav tako pregledala, ali je treba glede na spremenjene okoliščine na terenu prilagoditi njene programe podpore palestinskemu prebivalstvu in Palestinski upravi. "Komisija bo ta pregled opravila v najkrajšem možnem času skupaj z državami članicami. V vmesnem času, ne bo prišlo do prekinitve plačil," so bruseljski predstavniki v javnosti poskušali ustvariti vtis enotnega in razumljivega odziva Unije.
Poleg Luksemburga bolj uravnoteženo opredelitev do konflikta zagovarjajo še Irska in Danska, navaja Politico, medtem ko naj bi bila Avstrija ena izmed tistih, ki menijo, da bi se EU morala odločneje postaviti na stran Izraela. Slovenija je bila prav tako ena izmed držav, ki je nemudoma po napadu izrazila podporo Izraelu in obsodila napad Hamasa.
Vendar nesoglasja vseeno razkrivajo globoko razcepljenost povezave glede tega na splošno nadvse razdvajajočega konflikta na Bližnjem vzhodu. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je bil prvi visoki evropski uradnik, ki se je javno oglasil in kritiziral Várhelyijevo napoved. "Odločitev o tem je v pristojnosti držav članic in šele v torek se bodo sestali zunanji ministri 27 držav EU, da bi razpravljali o tem," je Asselborn povedal v izjavi za javnost.
Poleg Luksemburga bolj uravnoteženo opredelitev do konflikta zagovarjajo še Irska in Danska, navaja Politico, medtem ko naj bi bila Avstrija ena izmed tistih, ki menijo, da bi se EU morala odločneje postaviti na stran Izraela. Slovenija je bila prav tako ena izmed držav, ki je nemudoma po napadu izrazila podporo Izraelu in obsodila napad Hamasa.
Člani odbora za zunanjo politiko so sicer obe strani pozvali k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k mirovnim pogovorom, katerih cilj bi morala biti rešitev dveh držav. Vseeno pa se slovenska diplomacija na čelu z ministrico in podpredsednico vlade Tanjo Fajon, sodeč po izjavah, bolj nagiba v smeri zagovarjanja stališč Izraela.
Temu pa jasno nasprotuje predvsem koalicijska Levica, čigar stališče je jasno povzel vodja vodje poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, ki je v začetku tedna vlado pozval, naj prizna Palestino kot samostojno državo, Izraelu naprti kršenje mednarodnega prava ter vzpostavi sistem nadzora in prepovedi izraelskega blaga.
Borrell: Izrael z obstreljevanjem Gaze morda kršil mednarodno pravo
Včeraj je potem Borrell zaradi silovitega izraelskega bombardiranja Gaze, ki ga je spremljalo postopno obkoljevanje in zapiranje enklave, prilil olje na ogenj evropske neenotnosti, ko je dejal, da je Izrael s svojimi dejanji v Gazi morda že kršil mednarodno pravo, in poudaril, da bi morala EU po sobotnem napadu Hamasa na Izrael še naprej financirati Palestinsko upravo.
"Pravico do samoobrambe je treba izvajati v okviru mednarodnega prava," je po virtualnem srečanju zunanjih ministrov EU dejal vodja evropske diplomacije.
"Nekatera dejanja Izraela," je bil oster, "prekinitev oskrbe z vodo, elektriko in hrano za množico civilistov so v nasprotju z mednarodnim pravom. Torej da, nekateri ukrepi niso v skladu z mednarodnim pravom," je dejal.
Njegove pripombe na račun Izraela, ki je zelo verjetno tik pred množično kopensko invazijo na Gazo, s katero namerava uničiti Hamas, pa so tudi v ostrem nasprotju s sporočili pomoči iz Washingtona, kjer se je Bidnova administracija doslej vzdržala kritike izraelskih ukrepov v Gazi. ZDA so prav danes v Izrael poslale prvo letalo z orožjem za potrebe izraelskih oboroženih sil IDF.
.webp){kind=icon}
