Ministrstvo za delo bo še to jesen po napovedih s socialnimi partnerji začelo pogajanja o dolgo napovedovani pokojninski reformi. Veliko podrobnosti o izhodiščih reforme sicer javno še ni znanih.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je danes napovedal, da bo v pogajanjih o pokojninski reformi govora tudi o predlogu za zvišanje upokojitvene starosti, in sicer za dve leti. Ob tem bi po njegovih zagotovilih zahtevana pokojninska doba ostala pri 40 letih.
Feketija je na konferenci Pokojninske družbe A o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji ocenil, da stanje na pokojninskem področju še ni tako pereče in da je dovolj časa za pripravo reforme, poroča STA. A ob tem je opozoril, da bi bilo treba spremembe tako na pokojninskem področju kot na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva pripravljati skupaj, čeprav je zakon o dolgotrajni oskrbi že sprejet.
Preberi še
Politika in biznis: Ukrepi, ki jih gospodarstvo (zaskrbljeno) pričakuje jeseni
30-urni delovnik in težje odpuščanje?
03.08.2023
Po Golobovi kritiki sledil odstop na finančnem ministrstvu
'Če ljudi ne znamo prepričati, potem reforme ne bomo izvedli,' je bil jasen Golob.
29.03.2023
Državni sekretar Feketija: 'Siljenje k delu krepko čez 65 let lahko kruto'
Do konca polletja naj bi se postavili okvirji prenove pokojninskega sistema, sledilo bo leto dni javne razprave. Zakon naj bi bil sprejet do konca 2024 ali začetka 2025.
15.03.2023
Veljavni splošni pogoji za starostno upokojitev so tako za moškega kot za žensko 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Državni sekretar je spomladi sicer ocenil, da bo pri oblikovanju novega pokojninskega sistema vlada odločala o prilagajanju več osnovnih vidikov oziroma parametrov. Če bo šla v smeri višanja vplačil, bodo temu nasprotovali delodajalci, pa tudi del delovno aktivnih, ki menijo, da so njihove plače preobremenjene.
Vlada bi lahko z zvišanjem delovne dobe in upokojitvene starosti zmanjšala število prejemnikov pokojnin, a temu bodo gotovo nasprotovali sindikati. Še pred obravnavo je jasno, da s končnim predlogom ne bodo zadovoljni vsi.
Kdo bo delal dlje?
Minister za delo Luka Mesec je v pogovoru za Bloomberg Adria poleti poudaril, da se je vprašanja pokojninske reforme treba lotiti previdno.
"Zavedati se moramo tudi, da ne morejo vsi pod enakimi pogoji v pokoj. Nekdo, ki celo življenje dela v skladišču in prenaša težka bremena, bi morda pri 55 letih potreboval prilagoditev delovnega mesta, ne pa, da je invalidsko upokojen. Da morda namesto tega nekoga uvaja na njegovo delovno mesto, ali pa da se mu postopoma skrajšuje delovni čas," je dejal o možnostih za podaljšane upokojitvene starosti.
Čeprav je bila sprva napovedana hitrejša časovnica sprejemanja pokojninske reforme, bo ministrstvo po napovedih jeseni najprej začelo pogajanja s socialnimi partnerji, nato pa predlog aprila 2024 poslalo v obravnavo. Če bo sprejeta, bi v veljavo s prehodnimi obdobju lahko stopil 1. januarja 2025.