Boštjančič v Odmevih: 'Pogovarjamo se, kaj bi bil ustrezen prispevek bank'

"Banke bodo v letošnjem letu ustvarile zelo visoke dobičke, tako da smo to vprašanje seveda naslovili. Imamo intenzivne pogovore z bankami, predvsem izvajamo tudi vrsto analiz, se pogovarjamo z Banko Slovenije, kaj bi bil ustrezen prispevek bank," je v Odmevih na Televiziji Slovenija povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je napovedal, bo vlada o tem javno komunicirala v prihodnjih nekaj dneh. Na vprašanje, ali bo uvedla davek na kapitalske dobičke, je odvrnil, da ne gre nujno za davek na kapitalski dobiček, ampak za neko dodatno obremenitev. 

Boštjančič je včeraj prav zaradi sestanka z bankami za nekaj časa zapustil državni zbor, kjer so poslanci odločali o interventnem zakonu, je poročal spletni portal N1. "Imamo zelo intenzivne pogovore," je o bankah za N1 dejal minister in dodal, da se pogovarjajo večkrat tedensko. Že pred časom je povedal, da na finančnem ministrstvu zelo natančno preučujejo španski primer, če pa se bodo za kaj takega odločili, bo ukrep tak, da bo formalnopravno ustrezen in kasneje v pravnih postopkih ne bo padel.

V Odmevih je finančni minister orisal tudi obseg neposredne škode po prvih ocenah. "Neposredne škode je med štiri in pol in petimi milijardami evrov, skupaj s posredno škodo med šest in pol in sedmimi milijardami. Samo za primerjavo: javnofinančne posledice covidne krize so bile približno pet milijard, tako da imamo dimenzijo," je dejal Boštjančič.

Kot je pojasnil, v vladi verjamejo, da morajo pri obnovi več prispevati tisti, ki lahko. "Del mora prispevati tudi gospodarstvo. Tisti, ki ne zmorejo, tisti, ki imajo izgubo, seveda ne bodo prispevali nič, to je logično. Banke pa so absolutno eden od, recimo temu, dobitnikov specifičnih razmer v bančništvu v letu 2023 kot posledica monetarne politike, ki jo vodi Evropska centralna banka, na drugi strani se pri obrestnih merah na depozite te banke niso prilagajale," je bil jasen Boštjančič.

Že pred dnevi je Boštjančič dejal, da je zadovoljen z odzivom bank, a si želi več angažiranosti oziroma solidarnosti od vseh gospodarskih panog, ki so ustvarile "ekstra dobičke". Iz banke NLB je pred tednom dni prišla informacija, da bo skupina v sklad za obnovo Sloveniji po ujmi prispevala 15 milijonov evrov. 

"Kot sistemska institucija smo že donirali prizadetim v poplavah in že s tem smo prispevali družbi," je ob objavi polletnih rezultatov povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Priznal je še, da verjame, da se ti dobički trenutno zdijo velikanski, ampak da jih je treba preračunati v zgodovinsko povprečje. Brodnjak je spomnil, da smo imeli sedem let negativne obrestne mere, ko nismo ustvarjali dobička. "Skratka, gre za politično vprašanje, ne morem komentirati morebitnih prihodnjih odločitev vlade," je še sklenil.