Vodja kabineta generalnega sekretarja Nata Stian Jenssen je v svojem včerajšnjem javnem nastopu spregovoril o tem, da bi Ukrajina lahko odstopila del zasedenih ozemelj Rusiji v zameno za članstvo v Natu in sklenitev mirovnega sporazuma za prenehanje spopadov.
Kot poroča britanski Guardian, je Jenssen v svojem govoru sicer poudaril, da bi moral biti kakršen koli mirovni sporazum najprej sprejemljiv za Ukrajino, vendar priznal, da se članice zavezništva intenzivno pogovarjajo o tem, kako bi se že dobro poldrugo leto trajajoča vojna lahko končala.
"Menim, da bi bila morebitna rešitev takšna, da se Ukrajina odpove ozemlju in v zameno za to dobi članstvo v Natu," je dejal Jenssen in opozoril, da se v diplomatskih krogih nadaljujejo razprave o povojnem statusu Ukrajine.
Preberi še
Sloveniji se za poplave obeta skoraj 6,5 milijarde evropskih sredstev
Obisk von der Leyen Sloveniji prinaša obet 6,5 milijarde evrov povartnih in nepovaratnih sredstev.
09.08.2023
Zgodbe dneva: Dobro poslovanje slovenskih bank, nova strategija Nata
Dobičkonosnost bank v Evropski uniji v prvem trimesečju rasla, Slovenija in hrvaška nad povprečjem.
17.07.2023
Rusi prihajajo, Nato pa prenavlja obrambne načrte
Nato na nedavnem vrhu potrdil novo obrambno doktrino; Slovenija del južne regije operacij.
17.07.2023
Ukrajino pustili na cedilu, Biden pa vrh označil kot uspeh
Sklep vrha Nata: Ukrajina ostaja zunaj Nata; dvostranska pomoč nezadosten nadomestek.
13.07.2023
Vrh Nata: Lažji pristopni proces Ukrajine, a brez jasne časovnice
Pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto dveh.
11.07.2023
Jenssen je ob tem poudaril, da gre zgolj za idejo, saj "se mora Ukrajina sama odločiti, kdaj in pod katerimi pogoji se bo pogajala". To je bilo doslej tudi uradno stališče severnoatlantskega zavezništva, ki ves čas navaja, da mirovni dogovor, ki ne bi vključeval Ukrajine in njenih želja, ni ustrezen ali legitimen.
V danes objavljenem intervjuju za časopis VG pa se je Jenssen opravičil za svoje prenagljene komentarje na račun Ukrajine. "Moja izjava o tem je bila del širše razprave o možnih prihodnjih scenarijih v Ukrajini in tega ne bi smel izreči javno. To je bila napaka," je dejal.
Kijev: zamenjava ozemlja za zaščito Nata je smešna
Uradni Kijev se je na namige visokih uradnikov Nata odzval s protestno izjavo, v kateri je najprej navedel kritiko do javnega polemiziranja o tako občutljivih zadevah pri vidnejših predstavnikih zavezništva. Državno vodstvo oblegane Ukrajine je poudarilo, da bi vsak dogovor o zamenjavi ozemlja za članstvo v Natu pomenil pomembno pridobitev za Kremelj. Mihail Podoljak, višji svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je dejal: "Zamenjava ozemlja za dežnik zveze Nato? To je smešno."
Ukrajina namreč že od vsega začetka vojne dosledno opozarja na kršenje mednarodnega prava in obenem poziva k ponovni vzpostavitvi mednarodno priznanih meja iz časa pred letom 2014, ko je stekla ruska ofenziva za priključitev strateško in zgodovinsko pomembnega polotoka Krim.
"Menim, da bi bila morebitna rešitev takšna, da se Ukrajina odpove ozemlju in v zameno za to dobi članstvo v Natu," je dejal Jenssen in opozoril, da se v diplomatskih krogih nadaljujejo razprave o povojnem statusu Ukrajine.
Guardian navaja, da je Podoljak še povedal, da takšna kravja kupčija pomeni "načrtno izbiro poraza demokracije, spodbujanje globalnega kriminala, ohranjanje ruskega režima, uničevanje mednarodnega prava in prenos vojne na druge generacije".
Če Rusija v vojni ne bo utrpela hudih izgub in če se režim v Rusiji ne bo zamenjal, vojni zločinci pa ne bodo kaznovani, bo Moskva še naprej predstavljala dolgoročni problem za Zahod, je dodal Podoljak.
Nato se je včeraj pozno zvečer odzval s pojasnilom, da aliansa še naprej podpira Ukrajino, "dokler bo to treba". "Zavezani smo k doseganju pravičnega in trajnega miru. Stališče zavezništva je jasno in se ni spremenilo," je v odzivu dejal tiskovni predstavnik Nata.